TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje. Ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile v dosedanjem postopku ugotovljene okoliščin prečkanja hrvaške meje, gre dejansko za v procesnem predlogu prikrit pritožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku, kar ni predmet pritožbene presoje. Vrhovno sodišče zato postopka ni prekinilo do odločitve SEU v zvezi z vprašanji, postavljenimi v zadevi I Up 220/2016.

V primerih, ko je že bil opravljen osebni razgovor in ni drugih okoliščin, ki bi zahtevale, da se da stranki možnost ponovne neposredne izjave pred uradno osebo, ta v ponovljenem postopku ni obvezen.

Možnost vlaganja prošenj za mednarodno zaščito prosilcem ne zagotavlja izbire države glede na njihovo mnenje o (ne)ustreznosti konkretne zdravstvene terapije.

Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.).

Sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov (npr. organov EU, ESČP, UNHCR).