TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. OPREDELITEV JAVNIH ZAVODOV

Zakon o zavodih opredeljuje zavode kot organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni ustvarjanje dobička. Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom določeno drugače.

Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Samoupravna narodnostna skupnost ima pravico soustanoviti ali tudi sama ustanoviti javni zavod, ki opravlja dejavnost, pomembno za uresničevanje pravic narodnosti. Soustanovitelji javnega zavoda so lahko še druge pravne in fizične osebe.

2. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA JAVNEGA ZAVODA

Opredmetena osnovna sredstva so dolgoročna sredstva in pravilima predstavljajo velik del sredstev javnega zavoda, povezan z nastajanjem poslovnih učinkov.

2.1. Posebnosti opredelitev osnovnih sredstev v javnih zavodih

Opredmeteno in neopredmeteno osnovno sredstvo je tisto, ki ga imajo uporabniki v upravljanju, lasti ali finančnem najemu ali ga obvladujejo kako drugače. Uporabljajo ga pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bodo po pričakovanjih uporabljali v te namene v več kot enem obračunskem obdobju.

Sredstva v upravljanju - javni zavodi od svojih ustanoviteljev prejmejo stvarna opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva ali denarna sredstva za njihovo nabavo. Pridobijo jih lahko tudi od drugih financerjev ali s porabo presežka prihodkov nad odhodki. V poslovnih knjigah se izkazujejo kot sredstva, prejeta v upravljanje ali last. Ob koncu leta morata določeni uporabnik in njegov ustanovitelj uskladiti izkazane vrednosti teh sredstev v poslovnih knjigah.

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev določa način odpisovanja, za določene uporabnike pa tudi nekaj posebnosti glede pokrivanja stroškov amortizacije v breme ustreznih obveznosti do virov sredstev, če strošek amortizacije ni vračunan v ceno proizvoda ali storitve ali če iz sredstev javnih financ ne pridobijo denarnih sredstev za kritje stroškov amortizacije. Vsakoletni stroški amortizacije osnovnih sredstev, pridobljenih iz donacij, se nadomestijo v breme virov, oblikovanih v ta namen.

Redni odpis je oblikovanje popravka vrednosti sredstev v poslovnih knjigah za znesek obračunane amortizacije po letnem obračunu.

Če se v javnem zavodu ugotovi odtujitev ali uničenje opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, trajna izločitev iz uporabe, znižanje tržnih cen za istovrstna sredstva ter ob skrajšanju življenjske dobe, ki je bila upoštevana za izračun stopnje za odpis, se na podlagi verodostojnih dokumentov opravi izredni odpis. Proračunski uporabniki in druge osebe javnega prava morajo za izredni odpis pridobiti soglasje ustanovitelja, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi (43. člen Zakona o računovodstvu, v nadaljevanju: ZR).

Javni zavod mora na podlagi podatkov iz poslovnih knjig pred sestavo letnega poročila uskladiti terjatve in obveznosti po 37. členu ZR-ja. Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu ZR-ja določa, da ustanovitelj pošlje javnemu zavodu podatke o svojih terjatvah za sredstva, prejeta v upravljanje, do 25 . januarja, zavod pa do 3. februarja ob neskladnostih navede svoje stanje, kar mora ustanovitelj tudi upoštevati.

Finančni najem je najem, pri katerem se pomembna tveganja in pomembne koristi, povezani z lastništvom nad najetim sredstvom, prenesejo na najemnika. Med tveganji so možnosti izgub zaradi neizrabljene zmogljivosti ali tehnološke zastarelosti ter nihanj donosa zaradi spreminjanja gospodarskih okoliščín. Koristi pa so lahko povezane z dobičkom, ki ga prinaša sredstvo v dobi gospodarske uporabe, in z dobičkom iz povišane vrednosti sredstva ali iz trženja preostale vrednosti sredstva. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema pravilima ni mogoče enostransko razveljaviti. Vsi najemi, ki niso finančni, so poslovni.

Celoten članek je dostopen za naročnike!