POVZETEK
Odkar vem zase, me je lepa beseda navdihovala. Verjetno je to posledica družinske in šolske vzgoje. Doma smo peli ljudske pesmi in slovenske popevke, še posebej, kadar smo se v fičku vračali od starega očeta domov; mami seje iz šolskih beril učila pesmice in mi jih potem ob različnih priložnostih recitirala, npr. o cicibanu, ki ne laže, pa o Prosim in Hvala, ki sta pobegnila ... Bili so to še časi, ko smo si pripovedovali zgodbe, kaj se je komu zgodilo in pripovedovati si moral živo, da si pritegnil poslušalce. Televizija pa je imela samo dva programa, pa še ta dva sta bila na voljo proti večeru. Najpomembnejši oddaji sta bili risanka in dnevnik Zven besed, občutek za ritem, vsebina...
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.