TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 559,98 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). V primeru njegove zavrnitve pa lahko vloži tožbo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Katera je tista pravica, ki preprečuje izvršbo, se presoja glede na okoliščine posameznega primera. V sodni praksi tožba zaradi nedopustnosti izvršbe največkrat varuje tretjega pred tem, da bi bila za poplačilo upnikove denarne terjatve prodana kakšna njegova stvar. A tudi pri izterjavi nedenarne terjatve (kot v obravnavanem primeru, ko se izvršba nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine) lahko izvršba poseže v pravni položaj tretjega in ga mora ta varovati že v izvršilnem postopku. To v obravnavanem primeru pomeni, da bi morala tožnika izkazati, da imata na stanovanju takšno stvarno ali obligacijsko pravico, ki preprečuje upniku, da zahteva njuno prisilno izselitev.

Ker po prodaji stanovanja toženki v izvršilnem postopku tožnika nimata nobenega pravnega naslova za bivanje v stanovanju, se v tem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne moreta sklicevati na odsotnost toženkine raziskovalne dolžnosti pred nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku, ki naj bi imela prednost pred zaupanjem v zemljiško knjigo.

Pravica do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS posamezniku v določenih primerih res zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, ko bi moralo sodišče glede na ustavnosodno prakso presojati sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma v koliziji z drugimi pravicami. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo glede na okoliščine konkretne zadeve v nasprotju z namenom izvršilnega postopka, ki zagotavlja upniku poplačilo iz premoženja dolžnika oziroma izpolnitev njegovih obveznosti, da bi sodišče prednost dalo tožnikoma, ki na predmetu izvršbe nimata nobenih pravic, niti stvarnih niti obligacijskih (do upnika).