TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2366/2004 z dne 15. 12. 2004 in sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu št. I 2004/00586 z dne 21. 9. 2004 se razveljavita v delu, v katerem se nanašata na dovolitev izvršbe glede zamudnih obresti, ki tečejo po 1. 1. 2002. Zadeva se v tem delu vrne Okrajnemu sodišču v Novem mestu v novo odločanje. Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. Izpodbijana sklepa temeljita na določbi 1060. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 delno razveljavilo. S tem, ko je bila navedena določba uporabljena v konkretnem postopku, je bila pritožnici kršena pravica iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato je bilo treba izpodbijana sklepa v delu, v katerem se nanašata na tek zamudnih obresti po 1. 1. 2002, razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Na primere, ko so zapadle pa neplačane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve Zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ-A) že dosegle glavnico, se ne more nanašati. V teh primerih so obresti po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.