na dokumentu
Portal TFL
VSL Sodba I Cp 260/2023 - solastnina - uporaba solastne stvari - skupno bivališče - nasilje v družini - izselitev zakonca - neuporaba nepremičnine - neupravičena obogatitev ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.3.2023
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cp 260/2023
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00065477
SENAT, SODNIK
mag. Gordana Ristin (preds.), Gregor Špajzer (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
INSTITUT VSRS
solastnina - uporaba solastne stvari - skupno bivališče - nasilje v družini - izselitev zakonca - neuporaba nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pravica do uporabnine - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina - cenilec - poslovodstvo brez naročila - vpis pravic v zemljiško knjigo
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
JEDRO
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Višino uporabnine je prvostopenjsko sodišče ustrezno določilo s pomočjo sodnega cenilca na podlagi povprečne vrednosti mesečne najemnine, izračunane z metodo tržnih primerjav in metodo donosa, pri čemer je upoštevalo tudi rast cen.
Na višino uporabnine ne vpliva dejstvo, da je tožnik v obnovo nepremičnine vložil določena sredstva, tožnica pa za to ni ničesar prispevala. Res je sicer, da ima (so)lastnik v zvezi z nepremičnino ne samo pravice, temveč tudi obveznosti. Kolikor je šlo za nujna ali koristna dela, ima zato toženec proti tožnici na voljo zahtevek iz naslova poslovodstva brez naročila. Vendar v tej pravdi ni postavil (ustreznega) pobotnega zahtevka ali nasprotne tožbe, zato se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo.
Višino uporabnine je prvostopenjsko sodišče ustrezno določilo s pomočjo sodnega cenilca na podlagi povprečne vrednosti mesečne najemnine, izračunane z metodo tržnih primerjav in metodo donosa, pri čemer je upoštevalo tudi rast cen.
Na višino uporabnine ne vpliva dejstvo, da je tožnik v obnovo nepremičnine vložil določena sredstva, tožnica pa za to ni ničesar prispevala. Res je sicer, da ima (so)lastnik v zvezi z nepremičnino ne samo pravice, temveč tudi obveznosti. Kolikor je šlo za nujna ali koristna dela, ima zato toženec proti tožnici na voljo zahtevek iz naslova poslovodstva brez naročila. Vendar v tej pravdi ni postavil (ustreznega) pobotnega zahtevka ali nasprotne tožbe, zato se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.