Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o knjižničarstvu
Razglaša se zakon o knjižničarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. julija 1982, na seji Zbora občin dne 14. julija 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 14. julija 1982 in na seji Skupščine kulturne skupnosti Slovenije dne 8. julija 1982.
Ljubljana, dne 14. julija 1982.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
Z A K O N
o knjižničarstvu
Zakon ureja knjižničarsko dejavnost, naloge in organiziranost, poslovanje in upravljanje knjižnic ter posebne naloge matičnih knjižnic in narodne knjižnice.
Knjižničarska dejavnost je po tem zakonu sistematično zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje in predstavljanje knjižničnega gradiva, njegovo dajanje v uporabo ter drugo bibliografsko, informacijsko, dokumentacijsko in komunikacijsko delo, namenjeno javnosti.
Knjižničarsko gradivo so po tem zakonu knjige, brošure, časniki, časopisi, disertacije, katalogi, prospekti, plakati, letaki, tiskovine, kartografske publikacije, separati, standardi, patenti, reprodukcije likovnih del, razglednice, koledarji, fotografije, mikrofilmi, diamikrokartice, muzikalije, gramofonske plošče, tonske kasete, video kasete, magnetofonski in magnetni trakovi, rokopisi in druga gradiva, ki jih ima knjižnica in so namenjena knjižničarski dejavnosti.
Knjižničarska dejavnost je namenjena izobraževanju, razvoju strokovnega in raziskovalnega dela, prenosu znanja ter zadovoljevanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov.
Knjižničarska dejavnost je posebnega družbenega pomena.
Posebni družbeni interes je v knjižničarski dejavnosti zagotovljen z določitvijo pogojev in načina opravljanja te dejavnosti, s sodelovanjem delegatov ustanoviteljev, uporabnikov, ki imajo dolgoročen interes za dejavnost knjižnice, organov družbenopolitičnih skupnosti pri upravljanju knjižnice ter z drugimi oblikami družbenega vpliva v mejah in na način, ki ga določa zakon.
Knjižničarska dejavnost je pod enakimi pogoji namenjena vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom.
Pogoje za uporabo knjižničnega gradiva določa samoupravni splošni akt knjižnice.
II. KNJIŽNIČARSKA DEJAVNOST IN KNJIŽNICE
Knjižnice so organizacije združenega dela, ki opravljajo knjižničarsko dejavnost kot glavno dejavnost. Knjižnice so lahko organizirane tudi kot organizacijske enote v okviru kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela ali drugih družbenih pravnih oseb ter državnih organov.
Določbe tega zakona veljajo za knjižnice, ki so organizirane kot organizacije združenega dela. Določbe tega zakona, razen 12. in 13. člena, prvega in drugega odstavka 20. člena ter od 21. do 26. člena, veljajo tudi za knjižnice, ki so organizacijske enote kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela ali drugih družbenih pravnih oseb ter državnih organov.
Po ožjem namenu delovanja in po krogu občanov, ki so jim predvsem namenjene, so knjižnice:
-
visokošolske oziroma univerzitetne,
Dejavnost splošno-izobraževalnih knjižnic je namenjena predvsem vzgoji in izobraževanju ter zadovoljenju kulturnih potreb občanov.
Dejavnost šolskih knjižnic je namenjena predvsem vzgojnoizobraževalnemu procesu in potrebam učencev in delavcev v osnovnih in srednjih šolah.
Dejavnost visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic je namenjena predvsem vzgojnoizobraževalnemu procesu in raziskovalnemu oziroma umetniškemu delu ter potrebam študentov in delavcev na višjih in visokih šolah.
Dejavnost specialnih knjižnic je namenjena predvsem strokovnemu in raziskovalnemu delu na posameznem področju družbenega dela in potrebam delavcev na tem področju.
Dejavnost narodne knjižnice je namenjena predvsem hranjenju, predstavljanju in dajanju v uporabo knjižničnega gradiva, ki dokumentira slovensko duhovno ustvarjalnost, pospeševanju knjižničarske dejavnosti in povezovanju knjižničnoinformacijskega sistema SR Slovenije.
Knjižnice v SR Sloveniji delujejo kot enoten knjižničnoinformacijski sistem, ki je sestavni del družbenega sistema informiranja. Povezuje se z enakimi sistemi v drugih jugoslovanskih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v tujini.
Knjižnice se v sodelovanju z informacijsko dokumentacijskimi službami raziskovalnih organizacij povezujejo tudi v znanstvenoinformacijski sistem.
Enotnost knjižničnoinformacijskega sistema zagotavljajo zlasti:
-
enotna strokovna obdelava knjižničnega gradiva,
-
enoten način zbiranja in obdelave informacij in podatkov,
-
enotno vodenje katalogov in druge dokumentacije knjižničnega gradiva ter skupno zagotavljanje delovanja centralnih katalogov,
-
razvijanje medknjižnične izposoje.
Knjižnice, ki so organizacije združenega dela, in knjižnice, ki so organizacijske enote kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij združenega dela, se povezujejo v enoten knjižničnoinformacijski sistem.
Knjižnice, ki niso zajete v prejšnjem odstavku se vključujejo v enoten knjižničnoinformacijski sistem v skladu s svojimi kadrovskimi in materialnimi možnostmi ter v dogovoru z matično knjižnico.
Knjižnico kot delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.
Ustanovitelj knjižnice določi njeno vrsto, delovno področje in dolgoročno usmeritev v skladu z interesi in potrebami po knjižničarski dejavnosti ter zagotovi temeljne pogoje za njeno delo.
Ustanovitelj knjižnice si mora pred sprejetjem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve preskrbeti soglasje ustrezne samoupravne interesne skupnosti o upravičenosti ustanovitve knjižnice.
Soglasje o upravičenosti ustanovitve splošno-izobraževalne knjižnice daje občinska kulturna skupnost, o ustanovitvi šolske in visokošolske oziroma univerzitetne knjižnice ustrezna izobraževalna skupnost, o ustanovitvi specialne knjižnice pa Raziskovalna skupnost Slovenije.
Skupaj z elaboratom o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve knjižnice mora ustanovitelj predložiti tudi dokaze o zagotovljenih temeljnih pogojih za delo knjižnice.
Ustanovitelj daje soglasje k spremembam v organiziranju knjižnice.
Knjižnica lahko začne z delom, ko republiški upravni organ, pristojen za kulturo, vzgojo in izobraževanje oziroma raziskovalno delo, na predlog republiške matične knjižnice ugotovi, da ima glede na predvideno dejavnost in vrsto:
- ustrezen obseg in izbor knjižničnega gradiva, ki je strokovno urejeno;
- ustrezne strokovne kadre in
- opremo in prostore, ki omogočajo uporabnikom dostop do knjižničnega gradiva, knjižničnim delavcem pa opravljanje nalog.
Podrobnejše določbe o pogojih iz prejšnjega odstavka izda za kulturo pristojni republiški upravni organ, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje in z republiškim upravnim organom, pristojnim za raziskovalno delo.
Knjižnica opravlja knjižničarsko dejavnost za področja, ki so določena v ustanovitvenem aktu knjižnice. Pri tem zlasti:
-
ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu;