TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V zadevah, ki se ne štejejo kot nujne po drugem odstavku 83. člena Zakona o sodiščih, se rok za vložitev pravnega sredstva, ki je začel teči najkasneje 15. julija, v času trajanja sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta) ne more izteči, temveč se izteče prvi delovni dan po sodnih počitnicah.

Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZKP, ki ureja iztek takoimenovanih procesnih rokov, se v primeru, če je zadnji dan roka
državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Podobne določbe imajo tudi drugi procesni zakoni (četrti odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)). V prvem odstavku 83. člena ZS je določeno, da v času od 15. julija do 15. avgusta, to je v času sodnih počitnic, sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Katere zadeve se štejejo za nujne, je določeno v drugem odstavku 83. člena. Po določbi tretjega odstavka 83. člena se - razen v nujnih zadevah - čas sodnih počitnic šteje "kot čas, ko sodišče ne dela in se sodna pisanja ne vročajo". V zvezi s tem se je v sodni praksi kot sporno zastavilo vprašanje ali se v času sodnih počitnic (v zadevah, ki se ne štejejo kot nujne) lahko iztečejo procesni roki oziroma ali imajo sodne počitnice na iztek procesnih rokov enak učinek kot določba četrti odstavek 88. člena ZKP.

Določba četrtega odstavka 88. člena ZKP se nanaša na dneve, ko sodišče dejansko ne dela. Podaljšanje izteka roka po tej določbi velja le za procesna dejanja strank, ne pa tudi za procesna dejanja, ki jih mora v zakonskem roku opraviti sodišče. Gre torej za določbo, ki je izključno v korist strank, ki ne smejo imeti nobenih škodljivih posledic zaradi tega, ker sodišče ob določenih dnevih ne dela. Stranke pa imajo po določbi prvega odstavka 76. člena ZKP tudi pravico opravljati procesna dejanja tako, da jih dajo ustno na sodni zapisnik.

V času sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta) sodišča sicer delajo, vendar v bistveno zmanjšanem obsegu, saj delajo samo na zadevah, ki so nujne. Zato je v določbi tretjega odstavka 83. člena ZS uzakonjena fikcija, da se 'šteje čas sodnih počitnic kot čas, ko sodišče ne dela'. V obrazložitvi predloga Zakona o sodiščih je bila dana utemeljitev, zakaj je bilo potrebno zakonsko urediti sodne počitnice, ne pa tudi, kaj je bil namen določbe tretjega odstavka 83. člena ZS (Poročevalec Državnega zbora št. 18/93, stran 42).

Če sodne počitnice ne bi vplivale na iztek procesnih rokov - in bi torej bil namen sodnih počitnic zgolj zagotoviti racionalnost
poslovanja sodišča v času letnih dopustov - potem bi bilo odveč določilo tretjega odstavka 83. člena ZS, da se sodne počitnice
štejejo kot čas, ko sodišče ne dela. Bistvo dela sodišča je namreč v tem, da opravlja naroke in odloča. Že iz prvega odstavka 83. člena ZS je razvidno, da sodišče v času sodnih počitnic ne opravlja narokov in ne odloča - torej v zadevah, ki niso nujne, sodišče dejansko 'ne dela'. ZS tudi ne določa, da bi imelo dejstvo, da sodišče v času sodnih počitnic 'ne dela', drugačen pomen kot ga ima določba četrtega odstavka 88. člena ZKP. Zato bi bilo v nasprotju s konsistentnostjo pravnega sistema, da bi imel isti izraz v dveh zakonih povsem različen pomen in s tem tudi različne posledice za stranke v postopkih. Ob takšni zakonski ureditvi je treba šteti, da se procesni roki za vložitev pravnega sredstva (v zadevah, ki niso nujne), ki so začeli teči najkasneje 15. julija in bi se iztekli v času trajanja sodnih počitnic, skladno z določbo četrtega odstavka 88. člena ZKP iztečejo šele prvi delavnik po sodnih počitnicah.