TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

„I. Ugovoru dolžnika se delno ugodi in se sklep o izvršbi I 534/2021 z dne 3. 1. 2022 razveljavi v delu zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.464,43 EUR od 17. 12. 2021 do plačila in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.

V ostalem se ugovor zavrne.

II. Dolžnik je dolžan upnici v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti 559,98 EUR stroškov ugovornega postopka, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik je dolžan upnici v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti 473,32 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Določili 288. in 342. člena OZ ne smemo razumeti kot izključujoči določili; da prvo izključuje uporabo drugega, saj bi s tem glede možnosti zastaranja brez razloga bolje obravnavali tistega, ki opravi zgolj delno plačilo, od tistega, ki plača celotno obveznost. Razlaga ne sme biti toliko naklonjena dolžniku, da bi ta lahko zaobšel temeljno določilo, da ima plačilo zastarane obveznosti pravni učinek veljavne izpolnitve. Nenazadnje ima plačilo poseben pomen za zastaranje, saj pomeni tudi pripoznanje dolga, ki pretrga zastaranje (drugi odstavek 364. člena OZ). Razlaga določil glede zastaranja, kot omejitve pravice do sodnega varstva, ne sme širiti prostora za zastaranje, ampak mora biti restriktivna. Po drugi strani pa določila 288. člena OZ ob upoštevanju argumenta koherence vendarle ne smemo razumeti tako, da bi povsem izključevalo uveljavitev zastaranja.