TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje:

- razveljavi v delu zadnjega odstavka II. točke izreka o zavrnitvi pritožbe glede zneska 40.537,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2003 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje;

- spremeni tako, da se pritožbi tožnice delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožnici v 15 dneh plačati tudi denarno vsoto v višini davčne obveznosti tožnice po veljavnih predpisih, ki urejajo dohodnino, po katerih bo tožnici odmerjena dohodnina od prisojenih zneskov za premoženjsko škodo (16.583,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2004 in 14.583,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2005 do plačila), torej denarno vsoto, ki bo enaka seštevku (vsoti) odmerjene akontacije dohodnine od tega dohodka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Nedopustna je razlaga dvoumnih, nerazumljivih ali nelogičnih izrekov s pomočjo razlogov sodbe, ki lahko vodi do različnih rezultatov, še toliko bolj v tem primeru, ko si pravdni stranki in intervenient vsak v svoj prid razlagajo odločitev oziroma obseg odločitve sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je ob prejšnjem odločanju o predlogih za revizijo in revizijah zavzelo stališče, da je bil ob prvem odločanju pritožbenega sodišča razveljavljen celoten zavrnilni del prvostopenjske sodbe, zato tožničinih izrednih pravnih sredstev zoper odločbo druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo. S spremembo dosedanjega stališča pa bi bil prav zaradi nedoslednosti (dvoumnosti) izreka odločbe pritožbenega sodišča tožnici sploh onemogočen preizkus zavrnilnega dela odločitve pred Vrhovnim sodiščem in s tem poseženo v njeno pravico do poštenega sojenja.

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi nezakonitega pridržanja v psihiatrični bolnici.

Odškodnina za izgubljeni dohodek po določilu 5. točke 27. člena ZDoh-2 ne spada med odškodnine, ki bi bile oproščene plačila dohodnine. Tožnica bi sicer morala zahtevek postaviti v bruto znesku, zaradi dolgotrajnosti postopka in šele kasnejše spremembe sodne prakse pa pravna varnost (predvidljivost) narekuje, da je treba tolerirati in nuditi pravno varstvo tudi (z današnjega vidika sicer napačnemu) zahtevku tožnice, katerega prava vsebina je v tem, da ji pripada popolna odškodnina.