TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Za razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujino časovna komponenta ni odločilna. Upoštevati je treba zlasti vsebino in kraj opravljanja dela, primeroma pa je mogoče tudi upoštevati, da je pri napotitvi končni uporabnik storitve naročnik ter da delodajalec za opravljene storitve pričakuje neposredno pogodbeno plačilo. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, saj je tožnik dohodke dosegal z zaračunavanjem storitev montaže, predelave ter demontaže kovinskih (pol)izdelkov v industrijskih obratih. Delavci so storitve opravljali na različnih lokacijah v Belgiji in Nemčiji, različno dolgo (tudi po več mesecev na posamezni lokaciji), pogoji dela pa izhajajo iz pogodb o zaposlitvi (delo na terenu, pretežno v tujini).

Tožba je samostojno procesno dejanje, zato trditvena podlaga tožbe obsega le navedbe v tožbi. Skladno z ustaljeno sodno prakso to pomeni, da se v njej ni dopustno le pavšalno sklicevati na navedbe iz vlog, podanih v predhodnih fazah postopka, ampak je treba te konkretno opredeliti. Prav tako ni mogoče upoštevati sklicevanja na navedbe v pritožbi v upravnem postopku, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, njeno utemeljenost pa sodišče presoja le na podlagi v njej konkretizirano navedenih kršitev oziroma tožbenih navedb in zato ne zadostuje sklicevanje na druge vloge.