TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Na podlagi izvedenih dokazov, zlasti mnenja izvedenke ter izpovedi same osebe, je sodišče med drugim ugotovilo, da oseba svoje ravnanje usmerja pod vplivom psihotičnih doživljanj in zato tudi nevtralna ravnanja ljudi, ki ji želijo pomagati, razume kot zanjo ogrožujoča, kar ima za posledico avto ali heteroagresivno ravnanje. Oseba zelo jasno govori o načrtu za izvedbo samomora (spuščanje plina po cevi v avto), zelo odločna je, da bo to storila, kakor tudi o možnosti uporabe agresije proti drugim osebam, ki naj bi jo ogrožale ali jo izigrale. Navedenih dejanskih ugotovitev pridržana oseba ne izpodbija. Le pavšalno navaja, da svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja drugih ljudi ne ogroža, prav tako ni povzročala in ne bo povzročala nobene škode ter trdi, da je ogrožanje, ki se navaja v izpodbijanem sklepu, le hipotetično, a so navedbe ob ugotovljenem in neizpodbijanem dejanskem stanju neutemeljene. Trditev, da oseba ne povzroča škode, pa, ker zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ni relevantna, sodišče pa na ta pogoj svoje odločitve tudi ni oprlo.

Glede na s strani izvedenke ugotovljeno zdravstveno stanje osebe, ki ima neopredeljeno psihozo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj ter do svojega duševnega stanja in potrebe po zdravljenju ni sposobna zavzeti ustrezne kritičnosti, oseba trenutno aktivnega in odgovornega sodelovanja ni sposobna. Navedba, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno (da bi bilo torej ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči – z zdravljenjem na odprtem oddelku, nadzorovano obravnavo) so tako neutemeljene. Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je namreč potrebno aktivno sodelovanje.