TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Podobni so si znaki, ki jih med seboj ni mogoče razlikovati na podlagi bistvenih elementov razlikovanja. Pri oceni podobnosti konkurirajočih znakov je treba izhajati iz tega, kako povprečen potrošnik dojema oziroma bi dojemal znak kot celoto. Različnost znakov zato ne pomeni, da se morajo znaki razlikovati prav v vsakem posameznem elementu.

Organ je pravilno presodil, da je glede na to, da je ugovarjani znak sicer figurativni znak, ki pa ga sestavlja tudi beseda metronet, besedni del znaka najbolj dominanten del znaka, vendar pa ga poleg že navedenega besednega dela sestavlja tudi grafična podoba (krog z elipsami z enakim premerom dolžine teksta), zaradi česar ugovarjani znak (ne glede na sicer ugotovljeno vizualno podobnost v besednem delu ugovarjanega znaka in znakov tožnika) ni v celoti vizualno podoben znakoma tožnika. Zaključek upravnega organa o nepodobnosti znakov tako izhaja iz celovite presoje, v okviru katere je organ opravil analizo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, in je tožnik s svojimi ugovori po oceni sodišča ni mogel izpodbiti. Pri tem pa organ tudi ni ravnal v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča, saj je pri primerjavi upošteval celotni vtis znakov ter njihove distinktivne, kot tudi dominantne dele. Na drugačno odločitev v zadevi tako ne more vplivati po tožnikovem mnenju različna praksa OHIM (ki organa pri odločanju sicer ne veže), saj so pravila specifična v vsakem posameznem primeru, zaradi česar odločitve OHIM ne morejo veljati za precedens, temveč so lahko le v pomoč.