TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Po določbi 2. odst. 4. čl. KZ ni kaznivo dejanje tisto, ki ima sicer
z zakonom določene znake kaznivega dejanja, pomeni pa za družbo
neznatno nevarnost zaradi majhnega pomena in zaradi tega, ker so
škodljive posledice neznatne ali pa jih ni.
Obdolženec se lahko oprosti obtožbe na podlagi 1. tč. 321. čl. ZKP in
s sklicevanjem na 2. odst. 4. čl. KZ samo ob ugotovitvi, da je storil
očitano mu dejanje in da ima to dejanje znake inkriminiranega
dejanja.
Če sodišče prve stopnje sploh ni ugotovilo, da je obdolženec storil
inkriminirano dejanje, bi se oprostilna sodba mogla opirati le na
pomanjkanje dokazov (3. tč. 321. čl. ZKP), ne bi pa se moglo zavzeti
stališče, da dejanje, za katero sploh ni ugotovljeno, da je bilo
storjeno, ni kaznivo zaradi majhnega pomena in ker ni bilo škodljivih
posledic.
ORIGINAL:
Prema odredbi čl. 4. st. 2. KZ nije krivično djelo ono koje, iako
sadrži obilježja krivičnog djela odredjena zakonom, predstavlja
neznatnu društvenu opasnost zbog malog značaja i zbog neznatnosti ili
odustnosti štetnih posljedica.
Okrivljeni se može osloboditi od optužbe temeljem čl. 321. tč. 1. ZKP
pozivom na čl. 4. st. 2. KZ samo ako se prethodno utvrdi da je
okrivljeni izvršio inkriminiranu radnju i da su u toj radnji sadržani
elementi utuženog krivičnog djela.
Kad prvostepeni sud uopće nije utvrdio da je okrivljeni izvršio
inkriminiranu radnju, onda je okrivljeni mogao biti oslobodjen samo
zbog nedostataka dokaza (čl. 321. tč. 3. ZKP), a nije se moglo
zauzeti stanovište da radnja za koju nije utvrdjeno da je učinjena,
ne predstavlja krivično djelo zbog malog značaja i odsutnosti štetnih
posljedica.