TFL Vsebine / TFLGlasnik

Sedmo konferenco Poslovna forenzika, na kateri je bila poglavitni smoter govorcev sedanjost, to je raziskovanje ozadij kriminala v gospodarstvu, si vendarle gre zapomniti v znamenju stavka, ki nas usmerja v prihodnost, v preprečevanje korupcije. »Da smo mi drugačna kultura, radi rečemo, ko nas primerjajo s Skandinavci. Prav, ampak oni so tudi bili Vikingi, vendar so se odločili, da bodo živeli drugače.«

Konferenco, ki je minuli teden dva dni potekala v Ljubljani, sta pripravila Visoka šola za računovodstvo in finance ter Tax-Fin-Lex. Udeležence sta zato na začetku pozdravila Zlata Tavčar, direktorica Tax-Fin-Lexa, in doc. dr. Branko Mayr.

Dr. Robert Šumi: »Tudi Skandinavci so bili Vikingi, a so se odločili, da bodo živeli drugače.«

V uvodu smo povzeli misli dr. Roberta Šumija, predsednika komisije za preprečevanje korupcije, ustanove, ki bo prihodnje leto praznovala 20 let obstoja in je poglavitno zapisana preventivi oziroma potem za preprečevanje korupcije. Slednje je toliko pomembnejše, če mu dodamo besede dr. Bojana Dobovška na istem seminarju, ki nas je spomnil sive in črne ekonomije oziroma dejstva, da 40 odstotkov ekonomije ne plačuje davka.

Po uvodnem predavanju dr. Šumija na konferenci, ki je minuli teden dva dni potekala v Ljubljani, se je na njegovo temo o zaščiti prijaviteljev in tem, kakšna je razlika med žvižgačem in skesancem, navezal tudi Boštjan Trstenjak, direktor družbe Pro-Integra. Spomnil nas je na nekaj, o čemer smo na portalu TFL že poročali. Podjetja v zasebnem sektorju, ki imajo do 249 zaposlenih, imajo le še nekaj časa, da pravočasno vzpostavijo notranjo pot za prijavo kršitev. Rok se namreč izteče 17. decembra.

Mag. Ivan Simič je tako kot na dosedanjih konferencah podrobno nanizal predvsem primere, s katerimi se je ukvarjal sam ali za potrebe svoji strank. Tokrat se je posvetil zlasti napakam zaradi tako imenovanega dvojnega obdavčevanja. »Kdo bo enkrat med davčnimi inšpektorji terjal odgovornost, ko mora država zavezancem vrniti denar in tudi zamudne obresti?« se je vprašal Simič. »Če seštejem samo primere iz moje prakse, je tega za dva milijona evrov.«

O trendih v javnih financah in odpornosti proti zaostrovanju finančne krize je s slikovitimi prikazi govoril Tilen Božič iz ATS Business Consulting. Mojca Kunšek, generalna direktorica Ajpesa, pa je naštela kar nekaj primerjav preprečevanja pranja denarja doma in po svetu. Ob tem je treba vedeti, da ZDA ugotavljajo močan porast kraje identitete in slamnatih podjetij ter potrebo po vzpostavitvi registra dejanskih lastnikov, Velika Britanija denimo zaposluje dodatno osebje za natančna preverjanja dejanskih lastnikov kot temelj za preprečevanje pranja denarja. Ni dvoma, da nujno rešitev najdemo tudi v registru dejanskih lastnikov.

Dr. Bojan Dobovšek: »Do štirideset odstotkov ekonomije ne plačuje davka.«

Žiga Karič, vodja forenzičnih preiskav pri GateHub Limited, je pritegnil pozornost že v uvodu: »Mar ostane v kriptu sploh še kaj skrito? Da, zmotno je prepričanje, da je kripto popolnoma anonimen.«

Zamišljeno, a ves čas z nostalgičnim nasmeškom smo nato spremljali dr. Alenko Oven, direktorico Inštituta za dolgotrajno oskrbo, ki je govorila o tem, ali je šolski sistem dovolj učinkovit za preprečevanje goljufij. Pri tem seveda ni mogla mimo dijaških goljufij ali plonkanja po domače. A vendarle: »Nepoštenost v šoli je odraz širšega pogleda na vedno bolj etično razdejano družbo – egoizma in osredotočenosti le nase.«

Kako pa izvesti javne napise, da ne pristaneš v medijih, se je potem spraševal Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij: »Politika sme in mora vplivati na cilje javnih razpisov.

Ne sme pa imeti vpliva na konkretno ocenjevanje in izbiro,« kar je bila ena bolj prepričljivih misli na konferenci. Njegova sodelavka v istem centru Veronika Vodlan se je s temo navezala na vprašanje donacij in sponzorstva: kako družbeno odgovorno investirati in se izogniti prevaram. Predvsem bi bili njeni nasveti sleherniku dragoceni v vsakdanjem življenju, ko se (ne)odzivamo na pozive ali prošnje za donacije in solidarnostno pomoč.

Učinkovitost in transparentnost javnih razpisov je bil naslov okrogle mize, ki jo je vodila Zlata Tavčar, direktorica Tax-Fin-Lexa, sodelovali pa so Boštjan Koritnik, podžupan MOL in nekdanji minister za javno upravo in dr. Branko Mayr ter Goran Forbici.

Drugi dan konference se je začel z ugotovitvami mag. Črtomirja Časarja, sodnega izvedenca, o napakah pri ocenjevanju vrednosti podjetij. Mnoge podrobne ponazoritve je strnil v štiri temeljne napake: napačna napoved čistih prihodkov od prodaje, napake pri izračunu WACC, napačen datum vrednotenja v modelu vrednotenja in napake v prilagoditvah.

Mag. Ivan Simič: »Če seštejem samo primere iz moje prakse, je država morala vrniti vsaj dva milijona evrov na račun zamudnih obresti.«

Dr. Bojan Dobovšek se je osredotočil na finančno kriminaliteto in digitalno forenziko, poglavitno misel njegovih ugotovitev pa smo zapisali uvodoma. Povedal je, da se že nekaj let ukvarja s sistemsko korupcijo v Sloveniji, in pripomnil, da Slovenija na tem področju ni uspešna, saj »izgubi eno tretjino ali eno četrtino denarja, ki ga namenjamo za proračun«.

O sodni in davčni praksi glede ugotovitev dobička iz kapitala je govoril mag. Dejan Petkovič z Visoke šole za računovodstvo in finance, o metodah ocenjevanja izgubljenega dobička v luči slovenske zakonodaje in prakse pa je govorila Milena Kosi iz M-Kabineta. Še zlasti temeljito in podrobno je to temo v nadaljevanju osvetlil dr. Branko Mayr. Njegovo opisovanje vprašanja je temeljilo na rezultatih raziskave, v okviru katere so na Visoki šoli za računovodstvo in finance pregledali 300 sodb slovenskih sodišč. O pomenu teme govori dejstvo, da lahko nepravilna uporaba metode pomembno vpliva na izračunan izgubljeni dobiček. Napake v izračunih so praviloma nepopravljive.

Dr. Alenka Oven: »Nepoštenost v šoli je odraz širšega pogleda na vse bolj etično razdejano družbo.«

Dr. Mateja Gorenc z Visoke šole za računovodstvo in finance bi lahko imela na voljo dvakrat več časa, a bi tema ostala neizčrpana. Govorila je namreč o uporabi umetne inteligence pri odkrivanju računovodskih prevar. Ena sama ugotovitev pove več kot dovolj: »Umetna inteligenca se odlično obnese pri analizi obsežnih količin podatkov (Big Data Analysis). S sposobnostjo analize ogromnih finančnih podatkovnih baz lahko hitro prepozna nenavadne vzorce in nepravilnosti, ki bi jih človeški pregled težko zaznal. To vključuje primerjavo trenutnih transakcij z minulimi in iskanje odstopanj.

V prihodnje dni pa nas je z zadnjim predavanjem usmerila mag. Darinka Kamenšek, državna notranja revizorka, ki je spregovorila o izzivih pri poročanju o trajnostnem poslovanju. Prvo poročanje v skladu s prvim sklopom standardov za leto 2023 bo na vrsti že v prihodnjem letu, a mala in srednja podjetja bodo začela poročati po ločenem sorazmernem standardu poročanja za poslovno leto 2026. Glede na obsežnost zahtev časa ni toliko, da bi se preveč obirali.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!