TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe (I. točka izreka) delno spremeni tako, da se glasi:

"I.1. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2015 nezakonita in se razveljavi.

2. Tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi z dne 28. 9. 2015, ampak je trajalo do vključno 31. 3. 2016 in je tožena stranka dolžna tožeči stranki vzpostaviti delovno razmerje za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 ter jo za ta čas vpisati v evidenco pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri ZPIZ.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 obračunati nadomestilo plače v višini 395,37 EUR bruto mesečno, po odvodu davkov in prispevkov pa ji izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za leto 2016 v višini 300,00 EUR, po odvodu davkov pa ji izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2016 do plačila.

5. Zavrne se tožbeni zahtevek:

- za ugotovitev trajanja in vzpostavitev delovnega razmerja od 1. 4. 2016 dalje;

- za obračun in izplačilo nadomestila plače od 1. 4. 2016 dalje.

6. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 3.138,53 EUR v 15 dneh, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 672,00 EUR v 15 dneh, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Do začetka nedopustnih ravnanj tožnice je prišlo zato, ker toženka tožnici ni izplačala regresa, čeprav ji ga je dolgovala in ga je tožnica kasneje tudi uspešno iztožila v sporu. To sicer ne opravičuje ravnanja tožnice, vendar glede na vse okoliščine obravnavanega primera ni mogoče prezreti, da gre za okoliščine, ki bi jih morala upoštevati tudi toženka in govorijo v prid dejstvu, da tožničino ravnanje in vedenje ni bilo takšno, da je bilo potrebno takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Toženka bi morala upoštevati, da se je dogodek spornega dne odvijal izredno hitro, vse se je zgodilo v dveh do treh minutah. V tem tako kratkem času se je psihično stanje tožnice v trenutku spreminjalo, od še deloma zavestnega ravnanja do bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje. Direktorica toženke je bila prisotna na kraju dogodka in je sama videla, da se je tožničino stanje hipoma spremenilo tako, da je bila na koncu odpeljana z reševalnim vozilom. Vse to jasno kaže, kako močno je na tožnico vplivalo dejstvo, da regresa ni prejela in je nato zaradi svojih osebnostnih lastnosti reagirala tako, kot je. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.