TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve

stopnje spremeni v 5. točki 1. odstavka izreka: v tretji alinei tako,

da mlad. F.T. preživi poletne počitnice z očetom od 9. ure 1.7. do

20. ure 15.7. in od 9. ure 1.8. do 20. ure 15.8.; v četrti alinei

tako, da mlad. F.T. preživi z očetom polovico novoletnih počitnic, in

sicer vsako liho leto preživi z očetom božične praznike od 15. ure

zadnjega šolskega dne do 18. ure 28.12., vsako sodo leto pa preživi z

očetom novoletne praznike od 9. ure 29.12. do 18. ure zadnjega dne

pred začetkom šole. V ostalem delu se pritožba predlagatelja,

pritožba nasprotne udeleženke pa v celoti zavrne in se potrdi sklep

sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.

 

Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema zaključke sodišča prve

stopnje, da je v otrokovo korist, da čim prej vzpostavi stike z

očetom in normalen odnos do njega. Zaradi indoktrinacije otroka in

doseženega sindroma odtujenosti se morajo ti stiki uvajati postopoma

in ob pomoči strokovne osebe. Ob tehtanju otrokovega zavračanja očeta

in napora, ki ga bo deležen ob uvajanju stikov, tudi po presoji

pritožbenega sodišča prevlada korist, ki jo bo otrok pridobil z

vzpostavitvijo normalnega odnosa z očetom. To bo otroku omogočilo

tudi normalen osebnostni razvoj, saj bi se sicer ob odsotnosti stikov

večala njegova notranja napetost in bi vodila v razvoj travmatizirane

osebnosti. Vse to je ob zaslišanju pojasnil izvedenec, zato so

neutemeljeni očitki pritožbe nasprotne udeleženke, da gre izvedencu

le za dosego končnega cilja - vzpostavitve stikov ne glede na to,

kako se bo počutil otrok. Končni cilj, ki ga je jasno opredelil

izvedenec, je vendarle normalen in zdrav razvoj otrokove osebnosti

tako v socialnem kot čustvenem pogledu. Ta cilj pa pretehta nad

trenutno željo otroka, ki stike zavrača - takšno zavračanje namreč ni

utemeljeno oziroma je posledica indoktriniranega strahu pred očetom.