TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Samo v primeru, da bi tožnica izrecno izjavila, da je njeno vlogo šteti kot predlog za obnovo postopka, in bi odpravila pomanjkljivosti za njeno obravnavanje (saj v vlogi ni navedla obnovitvenega razloga in vseh okoliščin, ki jih mora predlagatelj obnove postopka verjetno izkazati v smislu določila 254. člena ZUP), bi tožena stranka lahko tožničino vlogo obravnavala in o njej odločala kot o predlogu za obnovo postopka. Ker tožeča stranka niti v predhodnem, niti v rednem postopku pred sodiščem svojega zahtevka ni spremenila, je dokončna odločba zavoda že iz teh - formalnih razlogov nezakonita in bi jo moralo sodišče prve stopnje kot tako razveljaviti. Ta nezakonitost ni smela niti mogla biti odpravljena s (kasnejšimi) razlogi sodišča prve stopnje (drugi odstavek na strani 4 obrazložitve), ki je kot nesporno (?) ugotovilo - čeprav iz razpravnega zapisnika to dejstvo ni razvidno - "da je tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine z dnem 3.11.1994 šteti zgolj kot zahtevo za obnovo postopka ...". Tega dejstva tožnica ni nikoli zatrjevala - ampak nasprotno, vseskozi zanikala - zato ga sodišče ne bi smelo upoštevati in ga kot odločilno vzeti za podlago svoji - zmotni - odločitvi. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki izrecno z revizijo ni bila uveljavljena, zato je revizijsko sodišče v okviru svoje presoje iz 371. člena ZPP ni upoštevalo.