TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste direktor podjetja PRO-INTEGRA, v okviru katerega ste izvajalec postopkov integritete in svetovalec na področju vpeljevanja sistema korporativne integritete v podjetja in elementov za preprečevanje neželenih ravnanj. Ste tudi ekonomist z bogatimi izkušnjami v gospodarstvu, saj ste bili več kot 30 let zaposleni v največji energetski družbi v Sloveniji, kjer ste počeli podobne stvari, kot jih zdaj ponujate podjetjem. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?

Boštjan Trstenjak:
V svoji karieri sem najbolj ponosen na to, da sem v okviru delovnih mest, ki so mi bila zaupana, upravičil zaupanje do ljudi, ki so mi to omogočili. Imel sem čudovite mentorje, sodelavce in prijatelje, s katerimi smo skupaj ustvarjali okolje, v katerem smo krepili in razvijali veščine, ki jim je skupna vez integriteta, odgovornost in transparentnost. Ponosen sem, da lahko s svojimi vrednotami, strokovnim znanjem in izkušnjami prispevam k dvigu zavedanja pomembnosti integritete v poslovnem okolju.

TFL Glasnik:
Integriteta. Pojem, ki je vedno aktualnejši v poslovnem in siceršnjem življenju, tudi političnem. Kako bi ga vi opredelili za nekoga, ki res ne ve, kaj je to. Reciva v podjetništvu.

Boštjan Trstenjak:
Pomen integritete bo v gospodarstvu in podjetništvu le še naraščal in bo ena od prednostnih nalog podjetij. Že danes poznamo številne prednosti podjetij z močno integriteto. Gre za podjetja, ki imajo zavzete zaposlene, višjo produktivnost, večji ugled, so konkurenčnejša, privabljajo boljše kadre in, kar je ključno, imajo zaupanja vredne ljudi, ki verjamejo v podjetje. Mislim, da prihaja trenutek resnice tudi na tem področju. Že danes se pojavljajo stranke in poslovni partnerji, ki jim je integriteta v podjetju, s katerem sodelujejo ali sklepajo partnerski odnos, eden ključnih dejavnikov sodelovanja.

Največji potencial za krepitev tovrstnih aktivnosti v podjetjih sem videl leta 2014, ko so v sodelovanju z GZS, ZNS, Združenjem manager in Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani nastale smernice korporativne integritete. K podpisu teh smernic je takrat pristopilo 28 velikih podjetij in eno od teh je bilo tudi podjetje, v katerem sem bil zaposlen. Lahko povem, da sem sodeloval pri vzpostaviti in implementaciji teh smernic v podjetju ter jih spodbujal skozi vlogo pooblaščenca za korporativno integriteto. Na žalost je projekt zamrl in danes se podjetja sama po svojih najboljših močeh trudijo vzpostaviti ustrezne mehanizme in elemente iz teh smernic. Nekatera uspešneje, druga malo manj. V tem vidim velik potencial, zato sem se odločil, da svoje znanje in izkušnje s tega področja ponudim podjetjem, ki nimajo znanja s tega področja.

Upam, da prehajamo v obdobje, ko bodo tako v gospodarskem kot družbenem in političnem prostoru ponovno stopili v ospredje standardi, ki so bili potisnjeni na stran ali pa se jih je enostavno prezrlo zaradi višjih ciljev in interesov.

TFL Glasnik:
V resnici gre nekako za poštenost poslovanja. A za tem se skriva marsikaj. Kako ste te postopke reševali v preteklosti v podjetju, v katerem ste bili zaposleni? Načeloma vsi vemo, da moramo biti pošteni, in lepo ste povedali, da je integriteta v človeku samem, tu se vse začne, saj če ljudje niso pošteni in dobronamerni, potem tudi podjetje ne more biti, ker je nemogoče pošteno izvajati poslovne procese. Zanima me, zakaj menite, da bi moralo imeti vsako podjetje določene postopke v zvezi z integriteto? Od prijave morebitnih zlorab do zaupanja vredne osebe. Kako se tega sploh lotiti?

Boštjan Trstenjak:
Integriteta je splošno priznana lastnost vsakega uspešnega podjetja in ne predstavljam si podjetja, ki ne bi imelo v zvezi s tem predpisanih nobenih postopkov, ko pride do nepravilnosti pri poslovanju. S tem, da ima podjetje tovrstne postopke predpisane, ščiti tako sebe kot tudi svoje zaposlene. Vnaprej pripravljeni in predpisanih postopki, v katerih so opisani načini sprejemanja prijav, njihovo obravnavanje in obravnavanje drugih dejanj v zvezi z zlorabami ali kršitvami, podjetjem omogočajo, da se izognejo nastajanju dodatnih stroškov in škodi, ki pri tem nastaja. Seveda je vzpostavitev tovrstnih sistemov odvisna od velikosti podjetja, panoge in razpršenosti delovanja. Sem zagovornik preventivnega delovanja in ravnanja, ki je vse prevečkrat v očeh vodstva strošek, kot pa reševanja težav po načelu ad hoc, ko izbira in višina sredstev nista problem.

TFL Glasnik:
Zato sem vas prav v tem trenutku povabila na razgovor, kajti menim, da smo pred obdobjem, ko lahko pozabimo na staro vlado in se nam vzpostavljajo neki drugi temelji, ko te vrednote prihajajo v ospredje. Seveda imamo podjetja, ki to še vedno izvajajo, veliko jih je. Zanimajo pa me vaše izkušnje, kako to funkcionira v takšnih podjetjih.

Boštjan Trstenjak:
Res je. Poznam veliko podjetij, ki imajo odlično razvite sisteme za preprečevanje neželenih ravnanj in spodbujanje integritete. Vse več je podjetij, ki za spodbujanje tovrstnih aktivnosti imenujejo celo pooblaščenca za korporativno integriteto, in tovrstne poteze so prvo znamenje, da podjetje pri tem misli resno.

Če še natančno odgovorim na vaše vprašanje, kako to konkretno funkcionira v takšnih podjetjih ‒ funkcionira le, če je vodstvo podjetja temu naklonjeno. Imel sem odličnega predsednika uprave, ki je s svojo osebno integriteto, lastnimi vrednotami in zgledom vseskozi nakazoval, usmerjal svojo ekipo sodelavcev in zaposlenih k pomembnosti integritete v poslovnem okolju. V nekaj letnih nam je uspelo vpeljati vse zahteve, ki so jih nalagale slovenske smernice. Vzpostavila se je kultura zaupanja in spoštovanja.

Ne nazadnje gre za nabor različnih aktivnosti in sistemskih rešitev, ki omogočajo pravočasno zaznavanje in ublažitev posledic različnih tveganj v podjetju. Gre za tematiko, o kateri se ljudje načeloma ne pogovarjamo ob kavi, temveč takrat, kot nastopijo določene težave in stiske, ki jih prinaša delovno okolje in z njim povezani procesi. Da takrat vse poteka tako, kot mora, morajo biti vodje in strokovni sodelavci ustrezno in dobro usposobljeni, pravila in pričakovanja pa jasna. Če je sistem pravilno postavljen ter vsi vanj verjamejo in zaupajo, potem bodo dobri tudi rezultati.

TFL Glasnik:
Velike družbe to lažje delajo, imajo več usposobljenega kadra, organizacijsko shemo in več je priložnosti za morebitne sume zlorab, je pa integriteta ključna za srednja in manjša podjetja. V slednjih več temelji na direktorju, kaj komunicira, kako nagrajuje, kako kara, če pride do tega. Ali so tudi kakšni postopki, ki bi tudi njim prišli prav za prvo silo?

Boštjan Trstenjak:
Ni podjetja, kjer integriteta ne bi bila pomembna – večje je podjetje, večja je potreba po integriteti in več časa je potrebnega, da jo implementiraš. Le deloma se strinjam, da velike družbe to delajo lažje zaradi naštetih elementov. Ne smemo pa pozabiti, da so velika podjetja z veliko zaposlenimi in razpršenim poslovanjem veliko bolj izpostavljena različnim tveganjem kot manjša, in to velja tudi za tveganje na področju integritete.

Treba je poudariti, da je v manjših in srednjih velikih podjetjih implementacija in vzpostavitev lažja in hitrejša ter tudi veliko hitreje odkrijejo morebitne zlorabe. Hitrih rešitev za prvo silo ni. S sistemskim pristopom se učinkoviteje izognemo vsem nevarnostim, ki jih poslovanje prinaša s seboj.

TFL Glasnik:
Kako pa je z zakonodajo? Ali zakonodaja že zahteva od podjetij, da naj bi izvajala integriteto? Kakšne so pravne podlage? In še vprašanje, povezano s tem, o zaščiti žvižgačev.

Boštjan Trstenjak:
V Sloveniji že obstaja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, k spoštovanju zakonov smo zavezani vsi, tako posamezniki kot podjetja. Vprašanje pa je, kako smo pri tem spoštovanju dosledni. Kar zadeva zaščito žvižgačev, je EU oktobra 2019 sprejela direktivo o zaščiti žvižgačev. S tem je začel teči dvoletni rok za prenos direktive v nacionalne zakonodaje držav članic. Skrajni rok za implementacijo je bil 17. december 2021. Večina držav, med njimi je tudi Slovenija, tega še ni prenesla v nacionalno zakonodajo. Po mojih informacijah je do danes to storilo le 9 članic od 27. Nam najbližja država Republika Hrvaška je to implementirala v svojo zakonodajo aprila.

V prihodnje bo to eden zahtevnejših izzivov za vsa podjetja s 50 ali več zaposlenimi tako v javnem kot zasebnem sektorju, saj bodo morala vzpostaviti posebno notranjo pot oziroma linijo za prijave. Tudi v tem segmentu so nekatera večja podjetja na to že pripravljena in imajo tovrstno linijo že vzpostavljeno, medtem ko srednja in mala podjetja tega nimajo. Se pa z vzpostavitvijo neodvisne linije za prijave gradi in krepi kultura integritete. Po mnenju Združenja certificiranih preiskovalcev prevar ACFE gre še vedno za najučinkovitejše sredstvo za zaznavanje prevar in korupcije ter neetično delovanje. Raziskave vsakič znova potrjujejo, da se največ prevar odkrije prav na podlagi prijav. Zato sama implementacija linije in vseh drugih zahtev, ki jih bo prinesla zakonodaja na tem področju, ne bo dovolj, če zaposleni temu sistemu ne bodo v celoti zaupali in verjeti, da se bodo prijave pošteno obravnavale, da se bo zagotovila anonimnost in preprečili kakršni koli povračilni ukrepi. Gledano z moje perspektive in glede na dosedanjo prakso ugotavljam, da tovrstni sistemi funkcionirajo v okolju, kjer je stopnja zaupanja in kulture na res visoki ravni. Zavedati se moramo, da več kot 85 odstotkov ljudi prijavo odda anonimno oziroma podjetjem ne želijo razkriti svoje identitete. Še vedno pa je 30 odstotkov takšnih, ki upravljalcem linij vseeno razkrijejo identiteto.

TFL Glasnik:
Kakšne zaščite bodo deležni? V katero smer gre to v Sloveniji?

Boštjan Trstenjak:
Upam, da bodo v okviru predloga novele zakona upoštevani predlogi tudi nevladnih organizacij in drugih deležnikov, ki sodelujejo pri tem. Želimo si zakona, ki bi ponudil ustrezno zaščito širšemu krogu prijaviteljev in jasno opredeljeval obveznosti in odgovornosti tako za zavezance kot prijavitelje. Že sam naslov zakon o zaščiti prijavitelja nam sporoča, da se vsebina nanaša na zaščito in da se je predvideva kar nekaj, kot so na primer brezplačna pravna pomoč, zaščita pred povračilnimi ukrepi, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološka podpora.

TFL Glasnik:
To bo zagotovo prvi pogoj, da bo pogum tistih, ki opazijo kršitve, večji.

Boštjan Trstenjak:
Zaposleni v podjetjih z razvito visoko stopnjo integritete, vrednot in kulture čutijo odgovornost po prijavi, ko opazijo kršitev, in počutili so bodo varneje, če bodo to lahko prijavili po ustrezni liniji. Zakon o zaščiti žvižgačev in linija za prijave sama po sebi ne bosta preprečila neželenih ravnanj posameznikov. Vendar pa ponujata in pomagata pri tem, da bodo lahko ljudje, ki želijo nekaj prijaviti, to tudi storili in pri tem ne bodo sankcionirani.

TFL Glasnik:
Že s tem, da bo to obstajalo, se bodo zmanjšale priložnosti za nečednosti.

Boštjan Trstenjak:
Tako je, vsaka taka sprememba prinaša pozitiven in preventiven učinek v poslovno okolje.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Boštjan Trstenjak:
Gradimo zaupanje na način, da nekaj, kar je narobe, naredimo prav ne glede na to, kje smo in kdo nas gleda.