TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 23/99, 40/04 in 95/04 - uradno prečiščeno besedilo) v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcije za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo. Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 56. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 - popr. in 39/09) se zavrže.

Člen 31 Ustave je treba razlagati tako, da prepoveduje pregon, sojenje, obsodbo ali kaznovanje posameznika za drugo kaznivo dejanje, če to izhaja iz dejstev, ki so identična ali v bistvu enaka kot tista, ki so bila podlaga za prvo kaznivo dejanje, glede katerega je bil kazenski postopek bodisi že pravnomočno ustavljen bodisi je bila izdana pravnomočna zavrnilna, oprostilna ali obsodilna sodba. Navedeno pomeni, da sodišče ne sme o obtožbi zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodna odločba (res iudicata), znova meritorno odločati oziroma ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje kaznovati dvakrat. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek in je bil tudi pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da je temeljil na istem historičnem dogodku. Izpodbijano zakonsko določbo je ustavnoskladno mogoče razložiti le tako, da je njena uporaba dopustna v primerih, ko je bil zoper posameznika pravnomočno končan postopek o prekršku, v kazenskem postopku v zvezi z istim historičnim dogodkom pa bo sodišče ugotovilo, da ne izhaja iz dejstev, ki so identična ali v bistvu enaka kot tista, ki so bila podlaga za prekršek, zaradi tega pa bo mogoč sklep, da pri prekršku in kaznivem dejanju ne gre za isto stvar. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi namreč pomenila kršitev načela ne bis in idem. Obdolženemu se sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. Ali je sodišče v posameznem postopku odločilo v skladu z načelom ne bis in idem, pa je lahko le stvar konkretnega postopka, ne pa stvar ustavnosodne presoje izpodbijane zakonske določbe.