TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v 1/I.

tč. izreka in se tožba v delu, v katerem tožnik zahteva, da se

ugotovi, da obstaja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga z dne 30.10.2004 tožene stranke pravno

nasledstvo v smislu 3. odst. 109. čl. ZDR, zaradi česar gre

tožniku pravica do odpravnine in odpovednega roka z upoštevanjem

obdobja dela tudi pri prejšnjem delodajalcu F. K., s.p.,

zavrže.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem

delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Revizija zoper odločitev pritožbenega sodišča o 3. točki izreka

sodbe sodišča prve stopnje se ne dopusti.

 

Pravica do daljšega odpovednega roka in pravica do višje

odpravnine ne izhajata le iz 92. člena in 109. člena ZDR, saj je

potrebno upoštevati tudi po prejšnji zakonodaji in po avtonomnih

normah pridobljene pravice delavcev o tem, da se jim v primeru

prehoda k drugemu delodajalcu pri odmeri pravic iz delovnega

razmerja upošteva delovna doba pri prejšnjem delodajalcu, kot da

niso spremenili zaposlitve. Zato je potrebno ob upoštevanju 3.

alinee 1. odstavka 15. člena SKPGd upoštevati kontinuiteto

delovnega razmerja delavca pri prejšnjem in sedanjem delodajalcu

(toženi stramki) in mu za primer redne odpovedi PZ iz poslovnega

razloga priznati daljši odpovedni rok in višjo odpravnino.