TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojenega A. M. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi in izvajanju pogodb preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa je drugemu nastala premoženjska škoda, s tem, da je v času od meseca septembra 2008 do meseca marca 2009 v Ljubljani in Vojniku kot družbenik in dejanski poslovodja v gospodarski družbi M. P., d. o. o., s sedežem XX, preslepil predstavnike družbe F., d. o. o., PXX, s tem, da se je z J. Č. kot predstavnikom družbe F., d. o. o., dogovoril za takšno obliko in pogoje poslovnega sodelovanja, in sicer, da je M. Š. kot direktor družbe M. P., d. o. o., z B. Č., direktorico družbe F., d. o. o., sklenil tri pogodbe o sodelovanju, in sicer dne 24.09.2008, 14.11.2008 in 20.12.2008 ter še aneks z dne 11.12.2008 za dobavo in prevzem DVD medijev ter se pri tem kot direktor družbe zavezal, da bo družba M. P., d. o. o., izstavljene račune dobavitelju družbi F., d. o. o., XX poravnala v roku 30 dni, kar so mu v družbi F., d. o. o., tudi verjeli, A. M. pa je vsakokrat obljubljal redno plačilo za dobavljene DVD medije, katere so jim v družbi F., d. o. o., tudi dobavili, saj so verjeli, da bodo izstavljeni računi tudi plačani in so za opravljene dobave izdali tudi račune in sicer:

- po pogodbi o sodelovanju z dne 24.09.2008:

- račun št. 801211 z dne 15.10.2008 v znesku 12.000,00 EUR z zapadlostjo 08.12.2008,

- račun št. 801212 z dne 15.10.2008 v znesku 9.600,00 EUR z zapadlostjo 14.11.2008,

- račun št. 801227 z dne 28.10.2008 v znesku 9.600,00 EUR z zapadlostjo 22.11.2008,

- račun št. 801236 z dne 03.11.2008 v znesku 9.600,00 EUR z zapadlostjo 28.11.2008,

v skupnem znesku 40.800,00 EUR, pri čemer so družbi M. P., d. o. o., zaradi vrnitve DVD-jev bili priznani tudi dobropisi v skupni višini 25.264,80 EUR, pri tem pa je razen zneska 9.000,00 EUR, ki je bil plačan šele dne 06.02.2009, preostali znesek v višini 6.535,20 EUR ostal neporavnan;

- po pogodbi o sodelovanju z dne 24.09.2008:

- račun št. 801269 z dne 10.11.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 05.12.2008,

- račun št. 801329 z dne 17.11.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 13.12.2008,

- račun št. 801334 z dne 24.11.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 26.12.2008,

- račun št. 801344 z dne 27.11.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 26.12.2008,

v skupnem znesku 28.800,00 EUR, pri čemer so družbi M. P., d. o. o., zaradi vrnitve DVD-jev bili priznani tudi dobropisi v skupni višini 18.028,80 EUR, preostali znesek v višini 10.771,20 EUR pa ostal neporavnan;

- po pogodbi o sodelovanju z dne 14.11.2008:

- račun št. 801412 z dne 05.12.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 03.01.2009,

- račun št. 801470 z dne 11.12.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 10.01.2009,

- račun št. 801483 z dne 24.12.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 17.01.2009,

- račun št. 801484 z dne 24.12.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 22.01.2009,

- račun št. 801490 z dne 27.12.2008 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 22.01.2009,

v skupnem znesku 36.000,00 EUR, pri čemer so družbi M. P., d. o. o., zaradi vrnitve DVD-jev bili priznani tudi dobropisi v skupni višini 24.744,00 EUR, preostali znesek v višini 11.256,00 EUR pa ostal neporavnan;

- po pogodbi o sodelovanju z dne 20.12.2008:

- račun št. 900004 z dne 15.01.2009 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 13.02.2009,

- račun št. 900013 z dne 26.01.2009 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 21.02.2009,

v skupnem znesku 14.400,00 EUR, pri čemer so družbi M. P., d. o. o., zaradi vrnitve DVD-jev bili priznani tudi dobropisi v skupni višini 8.616,00 EUR, preostali znesek v višini 5.784,00 EUR pa ostal neporavnan;

- po pogodbi o sodelovanju z dne 20.12.2008:

- račun št. 900029 z dne 04.02.2009 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 28.02.2009,

- račun št. 900048 z dne 11.02.2009 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 07.03.2009,

- račun št. 900107 z dne 16.02.2009 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 14.03.2009,

- račun št. 900145 z dne 19.02.2009 v znesku 7.200,00 EUR z zapadlostjo 21.03.2009,

v skupnem znesku 28.800,00 EUR, pri čemer so družbi M. P., d. o. o., zaradi vrnitve DVD-jev bili priznani tudi dobropisi v skupni višini 19.975,20 EUR, preostali znesek v višini 8.824,80 EUR pa ostal neporavnan;

in je pri tem zaradi delne neizpolnitve obveznosti družbi F., d. o. o., Vojnik nastala premoženjska škoda v višini 43.171,20 EUR;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovano družbo F., d. o. o., s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 43.171,20 EUR in zakonskimi zamudnimi obrestmi napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov obremenjujejo proračun.

S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih lahko zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.

Navedbe v opisu dejanja, da se je obsojenec "dogovoril za obliko in pogoje poslovanja" in da je "vsakokrat obljubljal redno plačilo", ob kasnejši (delni) neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, po presoji Vrhovnega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja sicer navedeno, da je obsojenec (pri sklenitvi in izvajanju pogodb) preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene. Vendar pa Vrhovno sodišče meni, da povezovanje abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom obsojenčevih ravnanj v konkretnem delu opisa ne prispeva h konkretizaciji znaka preslepitve oziroma njegove vsebine.

V opisu dejanja niso navedena nikakršna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da je obsojenec s tem, ko se je dogovoril za obliko in pogoje poslovnega sodelovanja in obljubljal redno plačilo, preslepil predstavnike oškodovane družbe, kot tudi ne, da je pri tem ravnal s preslepitvenim namenom.

Ravnanja, ki se očitajo obsojencu (dogovor za poslovno sodelovanje in obljube plačila), so po stališču Vrhovnega sodišča samo potrebni, ne pa hkrati tudi že zadostni pogoj za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Za uresničitev (konkretizacijo) znaka preslepitve se v takih primerih (opisov) ravnanj zahteva (bistveno) več. To pa je vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To storilčevo zavest lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve. Takšna konkretizacija preslepitve pa spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe.