TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožnica sicer pravilno navaja, da po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 davčna obveznost preneha, ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (absolutno zastaranje). Vendar je drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe ugotovil, da se seznam izvršilnih naslovov, ki je del sklepa o izvršbi, nanaša na davčne obveznosti iz obdobja od leta 2006 dalje. Tako ne gre za davčni dolg za leto 1999, kar pomeni, da do absolutnega zastaranja po omenjeni zakonski določbi ni prišlo.

Če zavezanec plačuje več vrst davkov ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec navede na plačilnem instrumentu. Vendar zakon pri tem določa, da se davek poravna po vrstnem redu prej dospele obveznosti te (izbrane) vrste davka, nato pa se poravnajo drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Pri posamezni vrsti davka se tako vedno poravnajo prej dospele (starejše) obveznosti.