TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija zoper odločitev o tožbenem zahtevku se zavrne kot neutemeljena.

II. Reviziji zoper odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v tem delu tako spremeni, da se glasi:

"Pritožbi zoper odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku se ugodi in se v tem delu spremeni sodba sodišča prve stopnje (3. točka izreka) tako, da se nasprotni tožbeni zahtevek z a v r n e.

Odločitev o stroških postopka se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v odločitev glede podrejenega zahtevka iz nasprotne tožbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo."

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Za stanovanja, ki jih zasedajo imetniki pravice do uporabe velja profitna najemnina od uskladitve stanovanjske pogodbe z določili SZ oziroma od poteka šestmesečnega roka za takšno uskladitev (1. odstavek 156. člena SZ), oziroma od poteka enoletnega roka, v katerem je treba realizirati pravico do vselitve in proste razpolage s stanovanjem ali pravico do dodelitve drugega primernega stanovanja (2. odstavek 155. člena SZ). Pri tem pa je zakonodajalec položaj imetnikov pravice do uporabe olajšal tako, da je zavezanca iz 2. odstavka 155. člena SZ obvezal, da krije razliko med v najemni pogodbi določeno profitno najemnino in najemnino, ki se oblikuje skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih.

Lastnikovi pravici stoji nasproti pravica imetnika pravice do uporabe (zrcalna pravica), da mu tisti, ki mu je to pravico dodelil (2. odstavek 155. člena SZ) oziroma občina, na območju katere je stanovanje ali stanovanjska hiša (2. odstavek 156. člena SZ - s tem odstavkom je zakonodajalec dopolnil 155. člen SZ), priskrbi oziroma zagotovi drugo primerno stanovanje. Poudariti je treba, da pravici obeh ne izhajata le iz primerov t.i. administrativnih dodelitev stanovanj, ki so se začele leta 1945 z Uredbo o stanovanjih in poslovnih prostorih (Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 8/45) in končale leta 1959 z Zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59), temveč iz vseh tistih razmerij med lastniki zasebnih stanovanj in imetniki pravice do uporabe, ki so bila ustvarjena v nasprotju z lastnikovo voljo. To pa so tudi primeri, ko je lastnik praznega stanovanja moral oddati stanovanje s pogodbo, ker bi mu ga sicer oddal stanovanjski organ, primeri zamenjav stanovanj, katerim se lastnik ni mogel upreti, primeri "dedovanja" pravice do uporabe ter primeri trajne uporabe stanovanj v zasebni lasti iz časa pred letom 1945 na podlagi vsakokrat veljavnih stanovanjskih predpisov.

Lastnik mora, če naj doseže pravico proste razpolage s stanovanjem, s tožbo zajeti tudi zavezanca za zagotovitev drugega primernega stanovanja.