TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo št. 6901-1606/2015-8 z dne 10. 2. 2016 v zvezi z odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 60340-14/2016/9 z dne 30. 5. 2016 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Glede na to, da tožnik nasprotuje predlogu komisije in da je mnenje komisije v nasprotju s tistim, kar je tožnik izrazil v svoji zahtevi, zahteval pa je le to, da se otroku nudi dodatna pomoč, bi moral pristojni organ v tem primeru opraviti ustno obravnavo. Res je sicer, da je v tovrstnih postopkih potrebno upoštevati največjo korist otroka, vendar pa oče otroka, ki ima tudi status stranke v postopku meni, da je največja korist otroka v tem, da nadaljuje šolanje v dosedanji osnovni šoli z dodatno strokovno pomočjo, medtem ko je organ, ki je odločal o zadevi, menil, da je največja korist otroka, ki je prav tako stranka v postopku, da se usmeri v program z nižjim izobrazbenim standardom. Torej obstaja konfliktno razmerje glede tega, kaj naj bi bila največja korist otroka. S tega razloga bi bilo potrebno ob smiselni uporabi 154. člena ZUP odločiti šele po ustni obravnavi.

V konkretnem primeru je šlo za izvedbo dokaza z izvedenci, saj imajo mnenja obeh komisij naravo izvedenskih mnenj. Sodišče meni, da je opustitev ustne obravnave taka kršitev, da bi lahko privedla do drugačne odločitve. Starša bi namreč lahko na ustni obravnavi, glede na to, da se z mnenjem ne strinjata, postavila izvedencem, ki so pripravili mnenje, relevantna vprašanja, po drugi strani pa bi lahko, če bi se izkazalo, da je to potrebno, tudi uradna oseba zaslišala starše v zvezi z usmeritvijo otroka.