Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Problematika varstva pravice do zasebnosti in osebnih podatkov v zvezi s COVID-19

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
Primož Baucon, univerzitetni diplomirani pravnik
Datum
05.01.2021
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do zasebnosti sta eni izmed najpomembnejših človekovih pravic. Ti pravici sta tesno povezani, a vendar različni, z njima pa se varujejo podobne vrednote: avtonomija in dostojanstvo osebnosti ter varstvo osebne sfere, v kateri lahko vsak razvija svojo individualnost in oblikuje svoje mišljenje. Zato sta obe pravici predpogoj za uživanje nekaterih drugih človekovih pravic, kot so svoboda izražanja, mirnega zbiranja in združevanja idr. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je večkrat poudarilo, da pojma »zasebnosti« ni treba razlagati restriktivno ter da vključuje tudi varstvo osebnih podatkov
BESEDILO
Pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do zasebnosti sta eni izmed najpomembnejših človekovih pravic. Ti pravici sta tesno povezani, a vendar različni, z njima pa se varujejo podobne vrednote: avtonomija in dostojanstvo osebnosti ter varstvo osebne sfere, v kateri lahko vsak razvija svojo individualnost in oblikuje svoje mišljenje. Zato sta obe pravici predpogoj za uživanje nekaterih drugih človekovih pravic, kot so svoboda izražanja, mirnega zbiranja in združevanja idr. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je večkrat poudarilo, da pojma »zasebnosti« ni treba razlagati restriktivno ter da vključuje tudi varstvo osebnih podatkov.[1] Takšno varstvo pride v poštev v različnih situacijah: od prestrezanja komunikacij,[2] različnih oblik nadzora,[3] varstva pred hrambo osebnih podatkov (s strani javnih oblasti),[4] do razkrivanja osebnih podatkov o zdravstvenem stanju okuženih oseb.[5] ESČP je pojasnilo, da 8. člen EKČP ne le obvezuje države do opuščanja vseh ravnanj, ki bi lahko prekršila to pravico, temveč jih v določenih okoliščinah pozitivno obvezuje k aktivnemu spodbujanju učinkovitega spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.[6] Pravica do varstva osebnih podatkov je tako kot ena izmed temeljnih človekovih pravic varovana (poleg z nacionalnimi) tudi s številnimi drugimi mednarodnimi pravnimi dokumenti.

 

Večinsko stališče, ki je tudi avtorjevo (zaradi takšne ustavne podlage pri nas), pa je, da je treba za omejitev človekovih pravic razglasiti izredno stanje. Vsekakor pa sta pandemija COVID-19 in potreba po preprečevanju širjenja virusa SARS-CoV-2 privedli do povečanega poseganja državnih organov v pravico do zasebnosti ljudi in do težnje po povečani obdelavi nekaterih osebnih podatkov, še predvsem tistih, ki sodijo med t. i. občutljive osebne podatke, kot so zdravstveni podatki.[7]

V prvem odstavku 16. člena (začasna razveljavitev in omejitev pravic) Ustave Republike Slovenije[8] (URS) je, med drugim, določeno, da je »s to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju«. V URS tako ni druge podlage za takšno začasno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tudi pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, svobode gibanja in zbiranja).

Zmeraj je treba upoštevati sorazmernost ukrepov pri poseganju v človekove pravice oziroma temeljne svoboščine! Ko se neka ustavna pravica lahko začasno omeji na podlagi določb 16. člena URS, potem morajo biti takšne omejitve jasne in nedvoumne, brez možnosti ekstenzivne ali voluntaristične razlage pri predpisovanju ali uporabi omejitev.[9]

 


[1] Sodba ESČP v zadevah Amann proti Švici, št. 27798/95, z dne 16. februarja 2000; Rotaru proti Rumuniji, št. 28341/95, z dne 4. maja 2000.

[2] Sodba ESČP v zadevah Malone proti Združenemu Kraljestvu, št. 8691/79, z dne 2. avgusta 1984; Copland proti Združenemu Kraljestvu, št. 62617/00, z dne 3. aprila 2007.

[3] Sodba ESČP v zadevah Klass in drugi proti Nemčiji, št. 5029/71, z dne 6. septembra 1978; Uzun proti Nemčiji, št. 35623/05, z dne 2. septembra 2010.

[4] Sodba ESČP v zadevah Leander proti Švedski, št. 9248/81, z dne 26. marca 1987; S. in Marper proti Združenemu Kraljestvu, št. 30562/04 in 30566/04, z dne 4. februarja 2008; Roman Zakharov proti Rusiji, št. 47143/06, z dne 4. decembra 2015; Szabó in Vissy proti Madžarski, št. 37138/14, z dne 12. januarja 2016.

[5] Sodba ESČP v zadevah: Z proti Finski, št. 22009/9, z dne 25. februarja 1997; Mockute proti Litvi, št. 66490/09, z dne 27. februarja 2018.

[6] Sodba ESČP v zadevah I. proti Finski, št. 20511/03, z dne 17. julija 2008.; K.U. proti Finski, št. 2872/02, z dne 2. decembra 2008.

[7] Skoraj povsem enako tudi Morana Briški: Ograničavanje privatnosti u uvjetima pandemije u Republici Hrvatskoj, v: Sveske za javno pravo, 11 (2020) 39, str. 50−57, str. 50.

[8] Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04– UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.

[9] Besedilo je pripravljeno na podlagi prispevka Primož Baucon: Varstvo pravice do zasebnosti in osebnih podatkov v zvezi z boleznijo COVID-19, v: Pravnik (v recenzijskem postopku).

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window