TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Devetnajsta alineja drugega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) nista v neskladju z Ustavo.

Ustava občinam zagotavlja obstoj izvirnih pristojnosti, nujnih za izvrševanje njihove ustavne funkcije, zadovoljevanja javnih potreb in interesov prebivalcev na ravni lokalne skupnosti. To so pristojnosti, ki prebivalcem omogočajo avtonomno organizacijo in upravljanje skupnega življenja na območju občine. Segajo od ureditve splošnih pogojev za skupno življenje in delo ljudi do možnosti za izkoriščanje naravnih in drugih danosti občine za gospodarski, socialni, kulturni in drug razvoj lokalne skupnosti. Te pristojnosti imajo z občinami neposredno teritorialno, funkcionalno in interesno vez. Obsegajo zlasti upravljanje z občinskim premoženjem, upravljanje s prostorom na območju občine, gradnjo in vzdrževanje lokalne infrastrukture, oskrbovanje prebivalstva in gospodarstva s komunalnimi storitvami, zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni, zagotavljanje varstva in osnovnega šolanja otrok, zagotavljanje neprofitnih stanovanj, skrb za socialno ogrožene, urejanje lokalnega prometa, zagotavljanje možnosti za pospeševanje gospodarskega, socialnega, kulturnega in drugega razvoja, zagotavljanje reda in miru ter zagotavljanje varstva okolja. Te pristojnosti so temeljne za obstoj lokalne samouprave, saj v primeru, da bi jih zakonodajalec odvzel, občine ne bi več mogle izvrševati z Ustavo zagotovljene lokalne samouprave. Zato predstavljajo funkcionalno jedro lokalne samouprave, varovano v prvem odstavku 140. člena Ustave.   Zakon o lokalni samoupravi je sistemski zakon na tem področju, saj podrobno ureja ključne elemente lokalne samouprave. Ker je dokončno uvedel sedanji sistem lokalne samouprave in odpravil komunalnega, je pomemben tudi v zgodovinskem pogledu. Vendar mu te vsebinske značilnosti ne podeljujejo pravne narave hierarhično višjega pravnega vira. Slovenski pravni red ne pozna materialnih ustavnih ali organskih zakonov, ki bi razčlenjevali ustavne določbe oziroma urejali ustavno materijo. Zakon o lokalni samoupravi in njegov drugi odstavek 21. člena nista hierarhično nadrejena drugim zakonom in ju je mogoče z njimi spreminjati, dokler se ne poseže v ustavno varovani položaj lokalne samouprave.   Zakonodajalec ima pravico, da z zakoni napolnjuje vsebino pravno nedoločnega pojma "lokalne javne zadeve" iz prvega odstavka 140. člena Ustave. Pri tem ima določeno polje proste presoje glede določanja in urejanja izvirnih pristojnosti občin, vendar jim ne sme odvzeti izvirnih pristojnosti, varovanih v funkcionalnem jedru lokalne samouprave iz prvega odstavka 140. člena Ustave. Naloga Ustavnega sodišča je, da ob spremembi pristojnosti iz drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi presodi, ali je bilo poseženo v ustavno varovano funkcionalno jedro lokalne samouprave.   Organiziranje opravljanja storitev prevoza pokojnika, priprave pokojnika, upepelitve pokojnika ter priprave in izvedbe pogreba ne sodi v funkcionalno jedro lokalne samouprave iz prvega odstavka 140. člena Ustave. Ta pristojnost ni neizbežno potrebna za izvajanje lokalne samouprave, ker ne gre za dejavnost, ki bi zagotavljala splošne pogoje za skupno življenje prebivalcev na določenem območju. Skupno življenje in pravila zanj mora lokalna skupnost urediti pri dejavnostih, ki po naravi stvari zahtevajo kolektivno organiziranje in upravljanje zaradi njihove skupnostne pravne narave ali nujne omejenosti dobrin. Pogrebna dejavnost nima takšnih značilnosti, ker je namenjena zadovoljevanju individualnih potreb posameznih prebivalcev občine in ne zahteva kolektivnega usklajevanja interesov. Lokalna skupnost pa ima skupen interes, da se dejavnosti na njenem ozemlju opravljajo v skladu s pravico do pietete, varovano v 35. členu Ustave. Pristojnost zato ni v neposredni teritorialni, funkcionalni in interesni povezanosti z občinami, saj je te ne potrebujejo neizbežno za izvajanje lokalne samouprave.   Zakonska ureditev pogrebne pristojbine vsebuje minimalno vsebinsko določnost, ki jo za lokalne javne dajatve zahteva 147. člen Ustave, saj vsebuje pooblastilo občini za njeno uvedbo, predpisuje način uvajanja, določa predmet obremenitve in zavezanca za njeno plačilo. Dokler je zakonska ureditev lokalne javne dajatve v skladu s 147. členom Ustave, ne more biti v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Občine morajo višino pogrebne pristojbine določiti v razumnem sorazmerju glede na celotne stroške upravljanja pokopališča, ob ustreznem upoštevanju ostalih finančnih virov, namenjenih upravljanju pokopališča.