TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva obtožene K.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Vprašanje kršitve pravice do sojenja brez neposrednega odlašanja se ne presoja le glede na čas, ki je potekel od uvedbe postopka oziroma od vložitve obtožnice, temveč je potrebno upoštevati tudi ostale okoliščine obravnavanega primera, ki vplivajo na dolžino sojenja, kot so obsežnost določene zadeve (število obtožencev, število kaznivih dejanj, ki se obravnavajo), pravno, predvsem pa dejansko zapletenost ter nenazadnje tudi ravnanje strank v postopku.

Čeprav je v 25. členu URS zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva vsakomur, pa večkratno ponavljanje pritožbenih navedb ali razlogov, iz katerih se vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti in na katere je bilo že večkrat izčrpno odgovorjeno, ne pripomore k reševanje zadeve v razumnem roku.