TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi dediča A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep v 3. točki:

- spremeni tako, da se dediča B. B. napoti na pravdo, da zoper sodediča A. A. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pok. C. C. ne sodi ročna moška ura Omega in ročna moška ura Rolex, in

- razveljavi v delu, da se dediča A. A. napoti na pravdo, da zoper sodediča B. B. vloži tožbo na ugotovitev, da sodi v zapuščino po pokojnem C. C. 13 parov čevljev.

II. Pritožbi dediča B. B. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki njegovega izreka razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. V ostalem se pritožba dediča B. B. zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v 1. in 4. točki izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Dedič B. B. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Glede na podane okoliščine (ko pritožnik ni podal trditev o tem, da so bile ure ukradene, med dedičema pa tudi ni bilo sporno, da sta bili uri nekoč zapustnikovi) ne more pritožnik dokazovati negativnega dejstva, da nista več last zapustnika oziroma da več ne obstojita. Dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva je na tistem, ki njegov obstoj dokazuje.

Med dedičema ni sporno, da so čevlji ob smrti pokojnega obstajali in so del njegove zapuščine (132. člen ZD). Ni spora o obsegu zapustnikovega premoženja. Ob tem, da pritožnik ni zanikal sodedičevih trditev o soglasnem dogovoru o podaritvi čevljev (tega ne trdi niti v pritožbi), ni podlage in potrebe po napotitvi stranke na pravdo, ki pride v poštev tedaj, ko je med dediči spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino. Premoženje, ki je zapustnikovo, avtomatično preide na njegove dediče.

Namen zapuščinskega sodišča je ugotoviti, kaj tvori zapuščino (kot premoženjska celota je nedeljiv pojem) in kdo so njeni dediči, spričo česar zapuščine ni mogoče oddeliti/razdeliti z delnim sklepom o dedovanju. Pretežni del sodne prakse in pravna teorija stojita na stališču, da v zapuščinskem postopku ni mogoče izdati delnega sklepa o dedovanju, ker je po 210. členu ZD sodišče vedno dolžno prekiniti postopek in stranke napotiti na pravdo, če obstaja spor ali določeno premoženje sodi v zapuščino.