TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi:

a) v I. točki izreka glede:

- zneska 1.445,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2020 dalje do plačila,

- 1.448,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2020 dalje do plačila,

- zneska 1.448,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2020 dalje do plačila,

- zneska 1.448,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2020 dalje do plačila,

- ter zneska 841,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2020 dalje do plačila,

b) v III. točki izreka pa v celoti

ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem delu I. točke izreka potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Omenjeni primer nemožnosti rabe ni povsem identičen z v tej zadevi obravnavanim, saj: 1. ukrepov, ki so bili razlog za omejitve rabe lokala, ni sprejel tretji, temveč tožeča stranka kot najemodajalka in 2. se ukrepi ne nanašajo na gostinsko dejavnost samo, temveč je bilo njeno opravljanje zaradi omejitve obiskov onemogočeno oziroma omejeno. Je pa primerljiv, zlasti z vidika ravnanj, ki omejujejo rabo za namen, zaradi katerega je bila najemna pogodba sklenjena, in ki niso protipravna. Primera se torej v lastnostih, ki so ratio legis zgoraj navedene določbe OZ, ujemata. Zato ima tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ob analogni uporabi tretjega odstavka 599. člena OZ pravico do znižanja najemnine.