na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba VII Kp 7572/2015 - kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – sostorilstvo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ponavljanje zagovorov – protipr...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.7.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba VII Kp 7572/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0086134
SENAT, SODNIK
Maja Baškovič (preds.), Alenka Gregorc Puš (poroč.), Igor Mokorel
INSTITUT VSRS
kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – sostorilstvo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ponavljanje zagovorov – protipravna premoženjska korist – delitev koristi med sostorilci – ugotavljanje deležev – odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi – premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna (nerazdelna) odgovornost sostorilcev za plačilo
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Pritožbe obdolženega A. A., njegove zagovornice in zagovornika obdolženega B. B. se zavrnejo kot neutemeljene ter se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obdolženi A. A. je dolžan plačati sodno takso v višini 639,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka, obdolženega B. B. pa se plačila sodne takse oprosti.
Obdolženi A. A. je dolžan plačati sodno takso v višini 639,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka, obdolženega B. B. pa se plačila sodne takse oprosti.
JEDRO
Kadar je kaznivo dejanje izvršeno v sostorilstvu, kot v obravnavani zadevi, sodišče ni dolžno raziskovati vprašanja, kako sta si sostorilca pridobljeno protipravno premoženjsko korist razdelila. Če gre za neposredno udeležbo več oseb, ki so tako v objektivnem kot v subjektivnem pomenu izvrševale zakonske znake kaznivega dejanja (ali pa odločilno prispevale k izvršitvi), ni bistveno, ali je neposredni prejemnik premoženjske koristi ena od njih, nekatere ali vse, niti kakšni so njihovi deleži pri delitvi koristi. Razumno in izkustveno je dopustno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.
Sodišče prve stopnje je oškodovankin premoženjskopravni zahtevek v opredeljenem obsegu zakonito naložilo v solidarno (nerazdelno) plačilo obema obdolžencema, pri čemer se je pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika, po katerem za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Solidarna odškodninska odgovornost sostorilcev obstaja takrat, kadar so ti delovali s skupnim (istim) namenom povzročiti škodo.
Sodišče prve stopnje je oškodovankin premoženjskopravni zahtevek v opredeljenem obsegu zakonito naložilo v solidarno (nerazdelno) plačilo obema obdolžencema, pri čemer se je pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika, po katerem za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Solidarna odškodninska odgovornost sostorilcev obstaja takrat, kadar so ti delovali s skupnim (istim) namenom povzročiti škodo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.