TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ljudje vstopamo v medsebojne odnose, zasebne in poslovne. V teh odnosih se pogosto pojavijo nasprotovanja, nesoglasja in spori, ki jih je treba rešiti. Kot klasična pot reševanja pravnih sporov je strankam vedno na voljo sodišče. Poleg sodnega reševanja sporov poznamo tudi alternativne oblike reševanja sporov. Njihova prednost je zlasti v tem, da se spor med strankama razreši hitreje. Hitro rešen spor pa je povezan tudi z nižjimi stroški. Med najbolj znanimi oblikami alternativnega načina reševanja sporov so mediacija, konciliacija in arbitraža. Malo manj je na naših tleh znan način reševanja sporov s pomočjo komisije za reševanje sporov (KRS).

Mediaciji, konciliaciji in arbitraži je skupno to, da se stranke nanje obrnejo takrat, ko so že sprte in spora same ne morejo več rešiti. Medtem ko pri mediaciji in konciliaciji stranke s pomočjo tretje, neodvisne osebe oblikujejo poravnavo,¹ se arbitraža večinoma zaključi z izdajo arbitražne odločbe. Kot bomo videli v nadaljevanju, komisijo za reševanje sporov stranke lahko oblikujejo, še preden pride do spora, in s tem celo preprečijo spor.

Ko se omenja komisija za reševanje sporov, večina bralcev verjetno pomisli na način reševanja sporov, ki ga ponujajo vzorci pogodb FIDIC. FIDIC,² Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, ki je bilo ustanovljeno leta 1913 v Bruslju, s sedanjim sedežem v Ženevi, je znano po pripravi modelnih vzorcev pogodb za področje gradnje, svetovalnega inženiringa in montaže opreme. Ureditev reševanja sporov po vzorcih pogodb FIDIC iz leta 1999 je bila v slovenski literaturi že obravnavana,³ zato želim s tem člankom predstaviti značilnosti komisije za reševanje sporov in prednosti, ki jih ponuja pri reševanju sporov.

Zgodovina

Koncept reševanja sporov s pomočjo KRS se je razvil v gradbeni panogi v Združenih državah Amerike pred več kot 40 leti. Literatura⁴ kot prototip KRS omenja tehnično »svetovalno komisijo«, ki je delovala pri projektu izgradnje jezu na meji v Washingtonu⁵ v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena naloga je bila, da je med izvajanjem gradnje sprejemala odločitve o konfliktih, ki so nastajali, in o drugih razhajanjih. S tem je vzklilo seme KRS.

Prva komisija za pregled sporov (Dispute Review Board)⁶ je bila ustanovljena pri izgradnji tunela Eisenhower v Koloradu (ZDA).⁷ Čeprav je pogodba predvidevala ustanovitev komisije šele ob nastanku spora, so se stranke dogovorile, da komisijo ustanovijo že na začetku projekta oziroma gradnje. Odločitev strank se je izkazala za uspešno, saj je komisija vse spore, ki so nastali med izvajanjem projekta, rešila pred zaključkom pogodbe in brez pravdanja. Hkrati pa je pristop z imenovanjem komisije za pregled sporov na začetku projekta postal vzorec pri nadaljnjih gradbenih projektih, tako v Ameriki kot drugod. V letu 1980 je bil koncept reševanja sporov s pomočjo komisije za pregled sporov uporabljen pri večjem mednarodnem projektu izgradnje hidroelektrarne v Hondurasu, kjer je bil izvajalec iz Italije, inženir iz Švice, naročnik pa iz Hondurasa.⁸ Financiranje projekta je pokrivala Svetovna banka, ki je v interesu pravočasnega in s finančnim načrtom skladnega končanja projekta vztrajala pri vključitvi ameriškega koncepta KRS. Tudi v tem primeru se je koncept KRS izkazal za uspešnega. Uporaba KRS se je razširila tudi na druge mednarodne investicijske projekte, tudi na drugih kontinentih.

Potrebo po hitrem in cenovno ugodnem reševanju sporov v večjih mednarodnih investicijskih projektih je prepoznal tudi FIDIC. FIDIC je KRS v svojo mavrico knjig⁹ vključil šele v izdaji iz leta 1999. KRS je takrat dobila vlogo organa, ki na prvi stopnji odloča o sporu med izvajalcem in naročnikom, pri čemer je FIDIC po rdeči knjigi predvidel stalno KRS,¹⁰ medtem ko je za uporabo rumene ali srebrne knjige FIDIC predvidel ad hoc KRS.¹¹ Pred tem je bilo reševanje sporov po rdeči, rumeni in srebrni knjigi FIDIC med izvajanjem projekta prepuščeno inženirju, ki ga je določil naročnik. Nerešeni spori pa so na arbitražo morali počakati do konca gradnje.¹² FIDIC je vzorce pogodb po rdeči, rumeni in srebrni knjigi ponovno posodobil leta 2017 in s spremembami ponovno posegel v določila, ki urejajo način reševanja sporov. Stalna KRS je z izdajo iz leta 2017 vnesena tudi v rumeno in srebrno knjigo.

Prednosti reševanja sporov s pomočjo KRS strankam omogoča tudi International Chamber of Commerce (ICC) v Parizu, ki je leta 2015 sprejel pravila za komisije za reševanje sporov.¹³ FIDIC je ICC leta 2018, po spremembah na področju reševanja sporov v izdaji vzorcev pogodb FIDIC iz leta 2017, izbral tudi kot organ, ki naj odloča v primeru izpodbijanja imenovanja oziroma nasprotovanja imenovanju člana KRS.

Kaj je komisija za reševanje sporov?

KRS je v gradbenih in investicijskih projektih stalno telo, namenjeno izogibanju in preprečevanju nastanka sporov. Komisijo sestavljajo eden ali trije člani¹⁴ in je kreacija pogodbenih strank. V praksi to pomeni, da so člani KRS imenovani s soglasjem obeh strank. V primeru tričlanske KRS vsaka stranka imenuje po enega člana, nasprotna stranka pa mora s predlogom soglašati. Tako izbrana člana komisije imenujeta tretjega člana, ki je predsednik KRS. Tudi s tem predlogom morajo stranke (običajno) soglašati.

Po imenovanju članov KRS stranke z vsakim posameznim članom KRS sklenejo pisni dogovor,¹⁵ ki vključuje obveznosti člana, datum začetka dela, obveznosti naročnika in izvajalca (oziroma drugih pogodbenih strank) in tudi pravice člana – plačilo. Stranke KRS ustanovijo s pogodbo in ji s pogodbo dodelijo obseg nalog.

Vsak član KRS mora biti neodvisen in nepristranski. Njegova dolžnost je, da razkrije kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko ogrožale njegovo neodvisnost in nepristranskost ali vzbujale sum o obstoju konflikta interesov. Član KRS naj bo oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, ki obvlada jezik pogodbe in ima čas, da svojo funkcijo prevzame. Slednje je pomembno zato, ker se mora član KRS takoj odzvati na morebitne probleme ali konflikte, ki se pojavijo. Hitra odzivnost od članov terja takojšnjo prisotnost na terenu. V gradbenih in investicijskih projektih so člani KRS inženirji, priporočljivo je, da je eden od članov pravnik.

Omenila sem že, da se koncept KRS v Ameriki (in Kanadi) razlikuje od koncepta KRS, ki ga poznajo vzorci pogodb FIDIC. V primeru spora KRS¹⁶ izda pisno in obrazloženo odločbo, ki je za stranki zavezujoča in sta jo stranki dolžni spoštovati, dokler takšne odločitve v primeru, da jo nezadovoljna stranka izpodbija, ne spremeni arbitraža ali sodišče. Komisija za pregled sporov¹⁷ pa ne sprejema odločitev, temveč strankam ponudi le nezavezujoča priporočila, ki jih stranke načeloma upoštevajo. V zadnjem času se je razvila še t. i. kombinirana komisija za spore,¹⁸ ki strankam praviloma nudi priporočila, vendar lahko na željo strank izda tudi odločbo. Takšen koncept kombinirane komisije za spore strankam ponujajo prej omenjena pravila ICC za komisije za reševanje sporov.

Kakšne so prednosti delovanja komisije?

Neodvisnost in nepristranskost KRS sta poleg ustreznega strokovnega znanja bistveni za njeno uspešno delovanje. KRS je namreč pri projektu prisotna vse od začetka. S svojimi rednimi obiski,¹⁹ katerih pogostost je odvisna od narave projekta in napredovanja del, ter z mesečnimi sestanki, na katerih pregleda redna poročila, tekoče spremlja dogajanje pri projektu. Na takšen način se komisija seznani s potencialnimi problemi, ki lahko vodijo v spor med strankama, zato lahko stranke sproti opozarja na nevarnosti, ki jih zazna, in jim svetuje.

Na sestankih, ki jih ima KRS s strankami, so le-te dolžne KRS pokazati in izročiti vso dokumentacijo, ki jo KRS zahteva. Stranke morajo biti pripravljene na sestanke s KRS, saj jim KRS postavlja vprašanja. Kadar KRS v pogovorih s strankami ali pri pregledu dokumentacije zazna razhajanja med strankami, jih lahko celo povpraša po morebitnih predlogih za rešitve. Redni sestanki KRS s strankami so namenjeni odprtemu pogovoru o napredku del in nadaljnjih aktivnostih pri projektu ter tudi pogovoru o morebitnih nesoglasjih, vse z namenom, da se stranke izognejo morebitnim sporom. Od strank se torej pričakuje popolno in aktivno sodelovanje s KRS. Karkoli drugega bi bilo seveda v nasprotju s časovnimi in finančnimi interesi projekta. Stranke so tudi tiste, ki morajo KRS zagotoviti pogoje za delovanje, torej omogočiti ustrezne prostore in delovne razmere za redne sestanke ter oglede gradbišča.

S stalno prisotnostjo in spremljanjem napredovanja projekta KRS lahko aktivno pripomore k prihodnjemu dogajanju pri projektu in z nepristranskim ter neodvisnim delovanjem lahko prepreči nastanek spora med strankama, ki bi svoj epilog ob odsotnosti KRS sicer dočakal na arbitraži ali sodišču.

Celoten članek je dostopen za naročnike!