TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1118/2019 z dne 16. 10. 2019 in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3061/2015-III z dne 28. 1. 2019 se razveljavita. Zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.   Pritožnica in nasprotna udeleženka sami nosita svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Kadar ima izvedensko mnenje odločilen (usoden) pomen za odločitev sodišča, je ključno, da sodišče izvede dokaz z izvedencem, ob predpostavki, da ga je stranka predlagala in substancirala, kajti le tako je stranki zagotovljena enakost orožij. Iz pravice do enakosti orožij izhaja, da mora sodišče, kadar nima ustreznega strokovnega znanja z določenega področja, za razrešitev strokovnih vprašanj izvesti dokaz z izvedencem, ob predpostavki, da je stranka takšen dokaz predlagala in substancirala. Izvedenec, ki ga postavi sodišče, s podajo izvedenskega mnenja zagotavlja sodišču strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, hkrati pa strankam v sodnem postopku zagotavlja tudi nepristranskost izvedenskega mnenja. Neposreden predmet dokazovanja z izvedenci je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, torej abstraktna pravila znanosti in stroke ter posebne izkušnje, in šele posredno konkretna dejstva, ki jih izvedenec ugotavlja v okviru sodnega procesa. Predmet dokazovanja pri priči pa je zasliševanje o konkretnih dejstvih in stanjih, ki jih je priča zaznala zunaj procesa. Zato z vidika pravice iz 22. člena Ustave ni sprejemljivo, da priča namesto izvedenca podaja sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke ter posebne izkušnje in tako poda sodišču manjkajoče strokovno znanje. V odškodninskem sporu ni mogoče voditi učinkovite (enakopravne) obrambe, če sodišče v sporu, v katerem je odločilno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, stranki zavrne dostop do takšnega znanja. Glede na to, da je (a) sodišče prve stopnje kljub pomanjkanju strokovnega znanja zavrnilo predlog za izvedbo dokaza z izvedencem (z obrazložitvijo, da za odločitev o zahtevku zadostujejo že izvedeni dokazi) in (b) da se je hkrati glede strokovnih vprašanj sklicevalo na izpovedi prič, čeprav to presega predmet dokazovanja s pomočjo prič, ter (c) da je pritožbeno sodišče pri utemeljitvi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca spregledalo, da je pritožnica predlagala postavitev izvedenca tudi glede prve dokazne teme, in (č) da je pritožbeno sodišče nepravilno interpretiralo pritožničino vlogo, Ustavno sodišče ocenjuje, da pritožnici v obravnavani pravdi, v kateri ima izvedensko mnenje odločilen (usoden) pomen za odločitev sodišča o upravičenosti do odškodnine, ni bila zagotovljena pravica do poštenega sojenja.