TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdi.

Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.