TFL Vsebine / Revija Odvetnik

»'Čudni možje, ti pravdarski doktorji; zjutraj rohnel je moj zagovornik nad dr. Oderigom, kakor nad največjim sovražnikom, ko ga ni bilo zraven, zdaj pa skupaj vince pijeta in se veselita, kakor najboljša prijatelja.' Gostilničar pa, star, častitljiv mož, vzame v roke škarje, ki so jih mati potrebovali pri šivanji, in reče: 'Oče, pravdarski advokati so kakor te-le škarje. V pravdarskih stvaréh so ostri, kakor ti dve rezali, in zijajo ter se zaganjajo jeden nad druzega, kakor bi se hoteli končati,' potem urno škarje zapré, ter pristavi: 'vendar pa sami sebi ne storé najmanjše škode, kakor vidite ti dve rezali. Toda gorjé onemu,' – in pri tem zopet škarje odpré ter vtakne prst med rezali – 'kateri v te škarje pride, naj pravdo dobi ali izgubi, cel iz njih ne pride.' Janez si je te zlate besede vzel k srcu, plačal račun in odšel domu. Pravdo pustil je sosedu, s prepričanjem, da bo po smrti zanj šest črevljev zemlje na globoko prav dovolj. Odslej bil je zopet srečen in miren in za prazen nič se ni več tožil nikoli.«

Litigiousness – From Case-Law into Art – “…And Never Again had he Filed a Lawsuit for Absolutely Nothing”