TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zaradi visoke stopnje nezakonitih finančnih tokov iz afriških držav in aspiracije po večji davčni preglednosti ter izmenjavi informacij so se afriški člani Globalnega foruma o transparentnosti ter izmenjavi informacij za davčne namene na plenarnem zasedanju 28. oktobra 2014 v Berlinu odločili, da bodo ustvaril program, osredotočen na Afriko: Afriška pobuda. Cilj tega je doseči večjo davčno transparentnost in afriškim državam omogočiti globalne izboljšave za boljše reševanje davčnih utaj. Letna objava davčne preglednosti v Afriki je ključni dejavnik pobude, saj odločevalcem in državljanom ponuja statistični vpogled v davčno transparentnost celine, saj se ocene nedovoljenih finančnih tokov na celini gibljejo med 50 in 80 milijardami ameriških dolarjev letno.

Globalni forum o preglednosti

Globalni forum o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene je bil ustanovljen leta 2000 in prestrukturiran septembra 2009. Sestavljajo ga države članice OECD in druge jurisdikcije, ki so izrazile željo po izvajanju davčne preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene. Forum danes deluje pod okriljem OECD in G20, njegovo poslanstvo pa je »izvajati mednarodni standard v dveh fazah postopka medsebojnega ocenjevanja«. Večinoma se ukvarja z obravnavo davčnih utaj, davčnih oaz, ustvarja sporazume o izmenjavi davčnih informacij in nadzoruje dvojno obdavčitev ter pranje denarja.

Leta 2000 je Forum objavil črni seznam 35 davčnih oaz, ki se je do leta 2009 skrčil na nič. Od takrat se osredotoča na povečanje standardov za izmenjavo informacij. Od novembra 2019 je v forum včlanjenih 158 davčnih jurisdikcij.

Pet let afriške pobude

Napredek je izmerjen na podlagi raziskav, ki jih je izvedel Globalni forum in globalno tajništvo foruma za pobudo za Afriko. Obenem je tudi 33 afriških držav sodelovalo pri vprašalniku ter delilo svoje želje in pobude za prihodnost. Na splošno ugotovitve kažejo, da se število afriških držav, ki se pridružujejo mednarodnim prizadevanjem za reševanje davčnih utaj z izvajanjem standarda davčne preglednosti, še vedno povečuje.

1. Vedno več držav se aktivno pridružuje forumu

V preteklosti smo lahko imeli vpogled v obdavčevanje afriških držav le po raznih mednarodnih sporazumih, kot je recimo dvojno obdavčevanje ali pa drugačna oblika mednarodnega sodelovanja med davčnimi upravami. Svetovne jursidikcije so si prizadevale pridobiti čim več informacij, ovire pa so bile precej velike: bančna tajnost, pomanjkanje ozaveščenosti (tako med odločevalci kot tudi med davkoplačevalci), šibka uprava ter pomanjkanje politične volje. Prve dosežke Globalnega foruma, ki si prizadeva zagotoviti večjo preglednost davčno pomembnih informacij, je dandanes že moč opaziti. Globalni forum je tako prevzel vodilno vlogo pri promociji najboljših praks, tako da vsem članom zagotavlja transparentne davčne podatke in dostop do njih, kadar je potrebno. Članstvo v Globalnem forumu je tako ključnega pomena pri ustvarjanju pogojev za učinkovito sodelovanje z drugimi svetovnimi jurisdikcijami v davčnih zadevah. Tudi afriške države so pokazale veliko zanimanje za članstvo – njihova prisotnost v forumu se je v zadnjih petih letih pravzaprav skoraj podvojila.

Članstvo v forumu predstavlja velik napredek za afriške jurisdikcije, saj mnogo strokovnih ocenjevalcev izvaja redne preglede davčnih sistemov. To daje edinstveno priložnost za učenje o najboljših praksah pri izvajanju standardov ter obenem prispeva h globalnemu nadzoru svetovnih finančnih tokov. Strokovni davčni ocenjevalci seveda delajo tudi za to, da lokalne uradnike podučijo o svojih spretnostih na področju davčne preglednosti.

2. Davčna transparentnost postaja velika težnja v 33 afriških članicah foruma

Poročilo za leto 2018 pojasnjuje, da je Afriška pobuda povzročila bistveno spremembo v preglednosti afriških davčnih uprav od leta 2014 do 2018. Glede na odgovore na vprašalnik leta 2018 je 81 odstotkov davčnih uprav davčno transparentnost štela kot zelo pomembno. Transparentna izmenjava informacij seveda potrebuje osnovno vzpostavljeno infrastrukturo znotraj davčnih uprav, kar vključuje usposobljeno osebje, pisarno, ki zagotavlja visoko zaupnost, pa tudi dobro uveljavljene postopke, ki jih vsaka uprava prejme v namenskem priročniku.

Infrastruktura izmenjave informacij se tako izredno izboljšuje pri afriških davčnih upravah. Najpomembnejši napredek ostaja pri številu uslužbencev davčne uprave, ki delajo za davčno transparentnost. Število zaposlenih se je z 79 v letu 2018 povzpelo na 132 v letu 2019. V povprečju se je število zaposlenih v enotah davčne transparentnosti povečalo z manj kot ene osebe v letu 2014 na štiri osebe v 2019. To je znak, da program Afriška pobuda resnično deluje!

A ni dovolj, da se le poveča število zaposlenih. Pomembno je zagotoviti dobro osebje, primerno in šolano za obravnavo zahtev davčne transparentnosti. Globalni forum tako zagotavlja ustrezne treninge za gradnjo njihovih veščin.

Spremembe po državah

Togo

Togo je član Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) in zahodnoafriške ekonomske in monetarne unije. Njegov geografski položaj in njegovo avtonomno globokomorsko pristanišče privablja vlagatelje iz celega, saj jih zanima poslovanje v regiji. Ambicija vlade Togo po financiranju razvoja države iz domačih virov predstavlja vodilo togovskega davčnega urada, da bi sprejel nove in transparentne strategije davčnih politik. Eden od stebrov te strategije je boljše razumevanje tveganja agresivnega davčnega načrtovanja in čezmejnega izogibanja obdavčenja, ki privlači vedno več mednarodnih vlagateljev in tujih podjetij. Eden glavnih izzivov v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam in utajam je primanjkljaj pravnih instrumentov, ki bi omogočali pridobitev informacij, potrebnih za davčne preiskave in revizije. To tudi predstavlja poglaviten razlog, da se je država odločila postati članica Globalnega foruma in Afriške pobude. Togo je tako član pobude od leta 2016, kar je izvrstno za sodelovanje z drugimi afriškimi državami, ki so prav tako članice gospodarskega in političnega bloka, v katerega spada tudi Togo.

Tunizija

Glavna pobuda za priključitev Tunizije v Globalni forum ter v Afriško pobudo je težnja po modernizaciji nacionalnega poslovnega registra za večjo davčno preglednost. Čeprav je Tunizija že imela komercialni register, ki je vključeval večino tunizijskih podjetij, je februarja 2019 ustanovila nov nacionalni poslovni register (RNE) za odpravo slabosti trgovinskega registra:

• trgovski register je bil voden lokalno in podatki, vpisani v vsak lokalni trgovinski register, se niso vedno posodobili v računalniškem središču na Nacionalnem inštitutu za standardizacijo;
• podjetja, registrirana v trgovskem registru, niso zajemala vseh pravnih oseb ali dogovorov v Tuniziji;
• trgovski register ni bil povezan z drugimi javnimi ustanovami.

Tudi Tunizija je želela upoštevati mednarodno davčno preglednost in biti vključena v boju proti pranju denarju in financiranju terorizma z vzpostavitvijo registra dejanskih lastnikov podjetij. Namen novega poslovnega registra je tako izboljšati preglednost gospodarskih in finančnih transakcij s centraliziranim vodenjem informacij o različnih vrstah subjektov in pravnih dogovorih, ki so zdaj na voljo javnosti.

Gana

Prizadevanje Gane je vključevalo učinkovito izmenjavo informaciji na podlagi avtomatskega sistema. Gana namreč že od nekdaj verjame v davčno preglednost kot orodje za boj proti pranju denarja ter nadzorovanih finančnih tokov iz države. Njihova težnja je bila usmerjena predvsem k avtomatizaciji izmenjave informacij, ki bi vključevala vse potrebe države v razvoju, kot je Gana.

Forum se je zavedal, da tovrstna avtomatizacija ni lahko naloga, Gana pa je bila zaradi zgodnje vključitve bolj kot ne testni primer in služi kot velik odrivni steber ostalim afriškim državam.

Treba je bilo uskladiti vse strani, ki vplivajo na domačo zakonodajo, večina pa niti ni poznala davčne preglednosti, zato je bilo treba veliko osebja sprva izobraziti. Sestanki, treningi in strateška srečanja so potekala z oddelkom generalnega državnega tožilca, Centralno banko, finančnimi ustanovami, tudi s parlamentom, ki predstavlja najvišje vodstvo davčne uprave Gane (GRA). Avtomatizacija je tako predstavljala zelo intenziven proces, pomembno je bilo priti na visoko raven kakovosti. Primeri iz drugih jurisdikcij so bili uporabljeni za poudarjanje prednosti vlaganja v tovrstni sistem. Operacija se je izkazala za uspešno, vendar se še vedno opazijo pomanjkljivosti sodelovanja in transparentnosti na ravni celine.

Zaključek

Kljub mnogim izzivom, s katerimi se srečujejo članice Afriške pobude, statistika govori zase. Število zahtevkov, poslanih za revizijo od afriških držav, se je z leta 2018 na leto 2019 povečalo za kar 48 odstotkov. Dodatnih 189 milijonov ameriških dolarjev davčnih prihodkov je bilo identificiranih v le osmih afriških državah na pobudo tega afriškega programa za večjo transparentnost, zato lahko optimistično verjamemo v še večji napredek, v večjo izobraženost davčnih urednikov ter v več davčne transparentnosti pri raznovrstnih domačih in mednarodnih transakcijah. Seveda je najpomembnejši način za doseganje tega izobrazba ljudi ter ozaveščanje davkoplačevalcev, da razumejo, kam gre njihov denar, ter kaj vse jim lahko država zagotovi na račun tega – izboljšano šolstvo, zdravstvo ter druge javne storitve.

Literatura in viri:

Povzeto po poročilu Tax Transparency in Africa 2020, 4. decembra 2020 s spletnega naslova: https://www.oecd.org/tax/transparency/documents/Tax-Transparency-in-Africa-2020.pdf