TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba v II. točki izreka tako spremeni, da se dosojeni znesek odškodnine zniža na 3.400 EUR, kar je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 4 obrokih, in sicer:

- prvi obrok 1.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2017 dalje do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe,

- drugi obrok 800 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2017 dalje do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, v roku 1 leta od zapadlosti prejšnjega obroka,

- tretji obrok 800 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2017 dalje do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, v roku 1 leta od zapadlosti prejšnjega obroka,

- četrti obrok 800 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2017 dalje do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, v roku 1 leta od zapadlosti prejšnjega obroka.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15. dneh povrniti 866,77 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002). Na tožnici je dokazno breme za obstoj škode in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo, pri čemer sodišče nepremoženjsko škodo odmeri glede na okoliščine primera, upoštevajoč načelo pravične denarne odškodnine (200. člen ZOR). V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pravno priznano škodo predstavljajo predvsem pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, pri čemer se nepremoženjska škoda zaradi medsebojne prepletenosti in povezanosti duševnih bolečin in strahu ter težav pri ločenem ocenjevanju posameznih oblik škode odmeri v obliki enotne odškodnine, ki zajema vse negativne posledice, izhajajoče iz obdobja, ko oškodovančev pravni status ni bil urejen.

Po določilu 7. člena ZPŠOIRSP se višina denarne odškodnine v upravnem postopku določi glede na obdobje izbrisa, tako da za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva upravičenec prejme 50 EUR pavšalne odškodnine. Zakon torej ne določa, da bi se povračilo škode nanašalo na premoženjsko škodo, temveč na vso pretrpljeno škodo. V primeru, da upravičenec vloži tožbo za višjo odškodnino, mora v sodnem postopku izkazati njen celoten obseg, tako glede premoženjske kot nepremoženjske škode.

Tožnica konkretnih trditev o škodi kot posledici izbrisa po vrnitvi v Slovenijo pa do dokončne ureditve statusa s pridobitvijo državljanstva v letu 2000 ni navedla. Ker glede na ugotovitve sodišča prve stopnje vseh negativnih dogodkov, ki jih je doživljala v tujini, ni mogoče pripisati toženki, poleg tega pa tožničino ravnanje kaže, da posledic odtujitve in strahu le ni doživljala tako intenzivno, da bi ob prihodu v Slovenijo ostala pri družini, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je dosojena odškodnina v višini 9 povprečnih plač v času sojenja pred sodiščem prve stopnje (11.100 EUR) previsoka. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin tega primera, predvsem mladosti tožnice, ki se je morala sama znajti v tujem okolju, kar že po splošnem vedenju povzroči določen primanjkljaj pri zdravem razvoju osebnosti, kot primerno satisfakcijo za nastalo škodo ocenjuje znesek 8.250 EUR.