TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da v celoti glasi:

„1. Ugotovi se, da je tožeča stranka pri toženi stranki na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 4. 4. 2011 napredovala v 44. plačni razred.

2. Tožena stranka je dolžna s tožečo stranko skleniti ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 22. 2. 2010, s katero ji bo priznan z dnem 4. 4. 2011 44. plačni razred od 4. 4. 2011 dalje,

vse v 15 dneh pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 4. 4. 2011 obračunati mesečno plačo upoštevaje 44. plačni razred, obračunati mesečno razliko med dejansko obračunanimi plačami in plačo za 44. plačni razred ter obračunati in plačati razliko davkov in prispevkov ter izplačati neto mesečne razlike v plači,

vse v 15 dneh pod izvršbo.

III. Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, se zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.281,70 EUR, v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.“

V. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

VI. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka postopka v višini 690,03 EUR, v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala ugotovitev, da je na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 1. 7. 2010 napredovala iz 43. v 46. plačni razred in da je tožena stranka dolžna z njo skleniti Aneks k pogodbi o zaposlitvi ter ji izplačati razlike v plači. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo na podlagi določb Pravilnika o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru z dne 27. 5. 1999 - Pravilnik 1999, ki je veljal v spornem času julija 2010. Štelo je, da Pravilnik 1999 ni bil razveljavljen z uveljavitvijo Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede dne 12. 11. 2010 - Pravilnik 2008 in ga ni razveljavila niti ZSPJS. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Res je Pravilnik 1999 še veljal, vendar je bilo potrebno zaradi načela zakonitosti upoštevati omejitev napredovanj in načina napredovanja, ki jih je uveljavil ZSPJS kot kogentni predpis. Pravilnik 1999 bi smelo sodišče uporabiti le toliko, kolikor ni v nasprotju z veljavnim zakonom ZSPJS, pri čemer po določilih ZSPJS delavec ne bi mogel napredovati za več kot dva plačna razreda. Sicer pa tudi po splošnih razlagalnih pravilih prava določba hierarhično nižjega splošnega pravnega akta (Pravilnik) ne more prevladati nad določbami kasnejšega kogentnega hierarhično višjega pravnega akta (Zakon), ob predpostavki, da oba akta veljata. Sodišče bi tako moralo tako upoštevati ZSPJS, ker je drugačna odločitev - kontra legem, saj ne obstaja nobeno interpretacijsko pravilo, da bi starejši pravilnik moralo sodišče upoštevati v nasprotju s kasnejšim kogentnim zakonskim določilom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožeča stranka pri toženi stranki na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 4. 4. 2011 napredovala v 44. plačni razred in da je dolžna tožena stranka s tožnico skleniti ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi ter ji ustrezno obračunati plačo.