na dokumentu
Portal TFL
VSRS Sodba X Ips 160/2016 - obračun uvoznih dajatev - carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - dokazna vrednost - Evropski urad za boj proti goljufijam (O...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
14.2.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba X Ips 160/2016
INTERNA OZNAKA
VS00014271
SENAT, SODNIK
dr. Erik Kerševan (preds.), Marko Prijatelj (poroč.), Borivoj Rozman
INSTITUT VSRS
obračun uvoznih dajatev - carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - dokazna vrednost - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) - poročilo OLAF - nepreferencialno blago - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku
PODROČJE VSRS
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
JEDRO
Poročila OLAF so dopustni dokazi v postopkih pred nacionalnimi organi, vendar pa morajo ti organi v okoliščinah konkretnih primerov presoditi, ali so ti dokazi zadostni za odločitev o zadevi.
Potrdila organov tretjih držav o nepreferencialnem poreklu blaga nimajo pri uporabi protidumpinških pravil EU nobene vloge in na njihovi podlagi zavezanec za plačilo carinskega dolga ne more graditi legitimnega pričakovanja za nasprotovanje naknadni vknjižbi carinskega dolga.1 Uporaba b. točke drugega odstavka 220. člena CZS v obravnavani zadevi torej sploh ne pride v upoštev.
Poleg tega je OZT potrdilo o poreklu blaga izdal na podlagi zavajajoče dokumentacije izvoznika. V tem primeru pa napaka tajskih carinskih organov ni posledica njihovega aktivnega ravnanja, kar je eden izmed treh komulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da ne pride do naknadne vknjižbe carinskega dolga po 220. členu CZS.
Potrdila organov tretjih držav o nepreferencialnem poreklu blaga nimajo pri uporabi protidumpinških pravil EU nobene vloge in na njihovi podlagi zavezanec za plačilo carinskega dolga ne more graditi legitimnega pričakovanja za nasprotovanje naknadni vknjižbi carinskega dolga.1 Uporaba b. točke drugega odstavka 220. člena CZS v obravnavani zadevi torej sploh ne pride v upoštev.
Poleg tega je OZT potrdilo o poreklu blaga izdal na podlagi zavajajoče dokumentacije izvoznika. V tem primeru pa napaka tajskih carinskih organov ni posledica njihovega aktivnega ravnanja, kar je eden izmed treh komulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da ne pride do naknadne vknjižbe carinskega dolga po 220. členu CZS.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.