TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Razveljavijo se naslednje določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Ljubljana: - del 1. člena, ki se glasi: "ali se priklene s posebno tehnično napravo (v nadaljnjem besedilu: lisice). Priklene se tudi vozilo, ki je na javnih parkirnih površinah, kjer je parkiranje časovno omejeno, parkirano prek dovoljenega časa, in vozilo, parkirano na rezerviranih parkirnih površinah.", - 3. člen in - 6. člen. 2. Razveljavi se Pravilnik Mestne občine Ljubljana o priklenitvi in odstranitvi lisic.

Ustavno zahtevo, da morajo biti občinski predpisi v skladu z zakonom (tretji odstavek 153. člena Ustave, četrta alinea prvega odstavka 160. člena Ustave, 144. člen Ustave) je potrebno razumeti kot načelo zakonitosti v blažji obliki; občina lahko v mejah prvega odstavka 140. člena Ustave normativno ureja pravna razmerja brez izrecnega zakonskega pooblastila, vendar določbe njenih predpisov ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Zakonodajalec lahko ob urejanju posameznih področij začrta izvirni delokrog občine in s tem konkretizira (zapolni) nedoločen ustavnopravni pojem "lokalne zadeve". Pri tem pa ne sme ravnati arbitrarno oziroma ne sme poseči v pravico loklanih skupnosti, da samostojno odločajo o lokalnih javnih zadevah. Pri presoji zakonitosti občinskih predpisov je potrebno z interpretacijo zakona ugotoviti, v kolikšni meri je želel zakonodajalec omejiti polje prostega (avtonomnega) odločanja. Zakonodajalec lahko izrecno opredeli obseg normativnih pristojnosti na posameznih področjih; določbe občinskih predpisov ne smejo presegati tega pooblastila. Če zakon posebnega pooblastila ne vsebuje, to ne pomeni, da občina ne more - v mejah Ustave - urejati pravnih razmerij na tem področju. Z interpretacijo je potrebno ugotoviti, ali je zakonodajalec želel materijo urediti izključno oziroma izčrpno ter izključiti dograjevanje normativne ureditve s strani občine. Tudi pri tem je zakonodajalec omejen s prvim odstavkom 140. člena Ustave.