TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje:

- v I. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna prvi tožnici plačati v 15 dneh 134.354,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.7.2016 dalje do plačila in da se zavrne še presežni tožbeni zahtevek prve tožnice za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 51.708,65 EUR od 23.4.2013 dalje do 28.7.2016, od zneska 73.199,66 EUR od 11.5.2016 dalje do 28.7.2016 in od zneska 9.446,67 EUR od 28.6.2016 dalje do 28.7.2016 ter

- v III. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna prvi tožnici plačati v 15 dneh 134.354,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.7.2016 dalje do plačila in da se zavrne še presežni tožbeni zahtevek druge tožnice za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 51.708,65 EUR od 23.4.2013 dalje do 28.7.2016, od zneska 73.199,66 EUR od 11.5.2016 dalje do 28.7.2016 in od zneska 9.446,67 EUR od 28.6.2016 dalje do 28.7.2016.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta ter se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Namen ZDen-1 je v odpravi povzročenih krivic, in sicer na način, da se ne povzroča novih krivic. Kakšne težave bi tožnicama povzročilo iskanje drugih uporabnikov nepremičnin (op. v konkretnem primeru le enega predhodnega in znanega uporabnika, pri čemer je bila zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin ves čas ista) ni relevantno, saj toženka ne more odgovarjati za plačilo odmene tožnicama v času, ko nepremičnine niso bile v njenem premoženju. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vračilo nepremičnin po denacionalizacijskih odločbah dolžnost toženke in da je zato pravno relevanten datum predaje nepremičnin po tem, ko je druga tožnica kontaktirala toženko za prevzem nepremičnin. Da je toženka sporočila svojemu najemniku januarja 2014, da ni več lastnica nepremičnin in da naj ureja zadeve s tožnicama, in izpovedba najemnika, da je neuspešno poskušal urediti najem in da je bil dve leti vmes brez najemne pogodbe, je pravno nerelevantno z vidika omenjene dolžnosti toženke, da nepremičnine izroči tožnicama. Povedano drugače, vračilo omenjenega prostora (predmeta) ne izhaja iz omenjene dopolnilne odločbe, zato toženka ne more biti zavezanka za plačilo nadomestila za ta prostor, ampak je to lahko le tretja oseba, ki je morala tožnicama vrniti celoten kompleks nepremičnin. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse so omenjena nadomestila nečiste denarne terjatve, katerih vrednost se ugotavlja v času sojenja oziroma izdelave mnenja, zato se obrestujejo od zamude dalje, ki se ugotavlja po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika.