TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na spletu sem zasledila zanimiv in spodbuden članek, ki govori o strokovni pomoči državam v razvoju pri obdavčevanju multinacionalk in o spodbudi mobilizacije domačih prihodkov. Iniciativa OECD »Tax Inspectors Without Borders (TIWB)« je program, ki se je začel julija 2015 za krepitev revizijske zmogljivosti držav v razvoju in skladnosti obdavčevanja multinacionalk po vsem svetu. Programi so izvajani po Afriki, Aziji, vzhodni Evropi, Latinski Ameriki ter na Karibih. Skupno pobuda TIWB zajema 98 zaključenih, tekočih in prihajajočih programov v 55 državah in jurisdikcijah po vsem svetu in je na poti k uresničitvi cilja 100 uspešno izvedenih projektov do leta 2020.

Svet v razvoju ne obstaja zares

Na podlagi omenjene tematike bi naprej želela razčistiti pomen besedne zveze svet v razvoju oziroma države v razvoju, ki jih tako radi uporabljamo, čeprav s tem povzročamo množično posploševanje ureditev in gospodarskih stanj večine držav tega sveta. Vodilne politične in ekonomske osebe v svojem vsakodnevnem besedišču svet delijo na razviti in razvijajoči se svet, čeprav so tovrstne oznake zastarele in nesmiselne.

Kakršna koli kategorizacija, ki vrže Kitajsko in Demokratično republiko Kongo v isti koš (obe državi sta bili že večkrat oklicani kot državi v razvoju), je preširoka, da bi bila koristna, vseeno pa javnost še vedno uporablja te oznake, saj predstavljajo lažje razumljiva poimenovanja za širšo publiko.

Na podlagi tega družbenega izziva bi želela omeniti knjigo, ki je marsikomu odprla oči in spremenila pogled na svet: Utemeljeno z dejstvi: 10 razlogov, zakaj se motimo o svetu (Factfulness: Ten Reasons We're Wrong About the World). Je poučno delo stvarne literature, ki jo je napisal pokojni švedski statistik in zdravnik brez meja Hans Rosling, v kateri nakazuje, da se velika večina ljudi moti glede gospodarskega in zdravstvenega stanja sveta.

Pravzaprav je ravno Rosling odprl moje oči glede pojmovanja razvitosti držav. Namesto da bi svet delil na razvite in razvijajoče se države, na prvi in tretji svet, ali pa na Zahod in preostale države, svet zelo razumno razdeli na štiri ravni glede na osebni dnevni proračun, dostopna prevozna sredstva, način priprave hrane in dostop do pitne vode ter udobnost prenočišča.

Na 1. ravni danes živi milijarda ljudi, ki se uvršča pod rob skrajne revščine. Ljudje na tej stopnji preživijo z manj kot 2 dolarja na dan, vir pitne vode se nahaja tudi več ur hoje stran od doma. Kuhajo na ognju in spijo na umazanih tleh.

Na 2. ravni živijo tri milijarde ljudi, ki imajo dnevno na voljo med 2 in 8 dolarjev na dan. Posameznik, ki spada v 2. raven, si lahko privošči obutev in mogoče tudi kolo, s pomočjo katerega lahko hitreje in udobneje dostopa do pitne vode. Otroci namesto celodnevnega trdega dela hodijo v šolo. Hrana je pripravljana na plinskem gorilniku, družina pa namesto na tleh spi na vzmetnici.

Na 3. ravni živijo dve milijardi ljudi, ki imajo dnevno na voljo med 8 in 32 dolarjev na dan. Pitna voda in hladilnik sta dostopna doma, posamezniki pa si lahko privoščijo tudi motorno kolo kot prevozno sredstvo. Nekateri otroci začnejo (in celo končajo) srednjo šolo.

Na 4. ravni živi milijarda ljudi. Če imate dnevno na voljo več kot 32 dolarjev, se uvrščate na 4. raven. Imate dostop do vsaj srednješolske izobrazbe, v veliki večini pa tudi do univerzitetne. Predvidoma si lahko privoščite nakup avtomobila in počitnice.

Razumevanje sveta na način, ki temelji na dejstvih, omogoča veliko globlji vpogled v razvitost določene kulture ali države in utemelji dejstvo, zakaj ne moremo na primer Kitajske ali pa Filipinov označiti le kot državi v razvoju, saj se tudi znotraj ene države lahko pojavijo vsi štirje nivoji. Tako je določena država lahko tako razvita kot tudi v razvoju. Zakaj je to razumevanje pomembno?

Težko je namreč doseči napredek, če svet delimo le na bogate in revne države. Če sta to edini možnosti, bodo vsi, ki ne dosegajo določenega standarda življenja, obravnavani kot revni, čeprav imajo doma pitno vodo in njihovi otroci hodijo v šolo.

Davčna inšpekcija brez meja (TIWB)

Po pojasnilu deljenja sveta na 4 stopnje razvitosti in razjasnitvi obzorij menim, da je davčna inšpekcija brez meja (TIWB) namenjena predvsem državam, kjer prevladujeta 2. in 3. raven razvitosti (1. stopnja po mojem mnenju še preveč nazaduje za vključitev v tovrstne revizije, 4. stopnja pa osnove obdavčitve lahko ureja sama, zato imajo države na 2. in 3. stopnji prednost). Nekaj držav, kjer se izvaja oziroma se je izvajala davčna inšpekcija brez meja: Armenija, Benin, Bocvana, Kambodža, Kamerun, Kolumbija, Slonokoščena obala, Etiopija, Gruzija, Gana, Jamajka, itd.

»Koncept TIWB je preprost: strokovni davčni revizorji so poslani, da pomagajo zainteresiranim davčnim upravam v izbranih državah, kjer nato sodelujejo z lokalnimi revizorji, da bi okrepili svoje zmogljivosti,« je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria. »Davčni uslužbenci po vsem svetu pridobivajo znanje, ki ga potrebujejo za prepoznavanje davčnih utaj s strani vplivnih davkoplačevalcev; pa tudi zaupanje in mehke veščine, ki jih potrebujejo za zagotovitev pobiranja pravilnih davkov. TIWB zapolnjuje pomembno vrzel, ki pomaga obravnavati manjke v državnih blagajnah in zlorabe davčnih izogibanj multinacionalnih podjetij.«

Letno poročilo navaja, da se za vsak dolar, vložen v programe TIWB, prihodki v izbranih državah povečajo za 100 dolarjev. Te rezultate je močno podprl širok krog partnerjev, piše v poročilu, vključno z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami in donatorji.

Šestnajst držav je doslej napotilo svoje davčne uradnike, da bi predali praktično in učno pomoč revizorjem v izbranih državah. Programe TIWB dopolnjuje tudi seznam strokovnjakov UNDP, ki jih ima trenutno več kot 50.

Uspeh sedanjega modela TIWB je spodbudil zanimanje za širitev pobude na druge priložnosti, vključno s preiskavami davčnega kriminala, skupnimi revizijami, samodejno izmenjavo informacij, pogajanji o davčnih pogodbah in reševanjem sporov. Na nekaterih od teh področij že potekajo poskusni programi.

»Države v razvoju vsako leto izgubijo več sto milijard dolarjev zaradi izogibanja davkom. Ti izgubljeni viri preprečujejo milijonom ljudi, da se izobražujejo, dostopajo do zdravstvenega varstva ali imajo sprejemljiv življenjski standard,« je dejal skrbnik razvojnega programa Združenih narodov Achim Steine. »Pobuda TIWB pomaga zajemati te pomembne vire, saj pomaga državam zapreti davčne vrzeli, izboljšati preglednost in kar je najbolj kritično, zmanjšati izogibanje davkom multinacionalnih podjetij. Naše delo z vrsto industrij je povzročilo več sto milijonov dodatnih dolarjev davčnih prihodkov, ki postanejo na voljo državam za napredovanje svojih nacionalnih razvojnih prednostnih nalog in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.«

Davčni prihodki so glavni vir razvojnega financiranja in doseganja 17 ciljev trajnostnega razvoja, h katerim stremi Organizacija združenih narodov (OZN) – odprava revščine in lakote, zdravje in dobro počutje, kakovostno izobraževanje, enakost spolov, čista voda in sanitarna ureditev, odgovorna poraba in proizvodnja, podnebni ukrepi, življenje v vodi, življenje na kopnem, cenovno dostopna in čista energija, dostojno delo in gospodarska rast, industrija, inovacije in infrastruktura, zmanjšanje neenakosti, trajnostna mesta in skupnosti, mir, pravičnost in močne institucije ter partnerstva za doseganje ciljev.

Načrtovati je treba financiranje za gradnjo cest, šol, bolnišnic, dostopa do pitne in čiste vode in drugih kritičnih storitev v državah na prvih treh stopnjah razvoja, vendar lahko svetovni sistemi za izogibanje davkom zmanjšajo sposobnost države za financiranje javnih izdatkov.

Mnoge davčne uprave se bojujejo za preverjanje mednarodnih transakcij, ki zmanjšujejo davčno obveznost v določenih državah.

TIWB je tako zelo dobrodošla oblika pomoči, ki je bila uvedena za države v razvoju pri krepitvi revizijske zmogljivosti pri mednacionalnem obdavčenju, ki stremi k učinkoviti uporabi mednarodnih standardov za zbiranje domačih virov.

Iniciativa je že doprinesla povišanje davčnih prihodkov, izboljšano zaupanje revizorjev in večjo skladnost davkoplačevalcev po svetu.

Literatura:

- OECD: Tax Inspectors Without Borders. Povzeto 1. oktobra 2019 s spletnega naslova http://www.tiwb.org/

- Rosling H., Rosling O. in Rosling Ronnlund A. (2018) Factfullness: Ten Reason We're Wrong About the World. Flatirion Books.

- Tax News: Tax Experts Have Helped Developing Countries Net USD500m In Tax. Povzeto 30. septembra 2019 s spletnega naslova: https://www.tax-news.com/news/Tax_Experts_Have_Helped_Developing_Countries_Net_USD500m_In_Tax____97335.html