TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1006/2019 z dne 19. 12. 2019 in sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru št. N 3/2017 z dne 17. 9. 2019 se razveljavita v delu, ki se nanaša na odločitev o delitvi nepremičnin z ID znakoma: del stavbe 252-133-1 in parcela 252 547/6 ter v stroškovnem delu in zadeva se v tem obsegu vrne Okrajnemu sodišču v Ljutomeru v ponovno odločanje.

V primeru kolizije dveh ali več enakovrednih človekovih pravic lahko nosilca svoji pravici uresničujeta z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravice drugega.    Stališče, da je v postopku delitve skupnega premoženja ključno spoštovanje avtonomije enega skupnega lastnika in s tem njegove izjave volje, da ne soglaša z izvedbo nobenih tehničnih prilagoditev, potrebnih za izvedbo fizične delitve nepremičnin, a priori, brez možnosti upoštevanja posebnih okoliščin primera, izključuje z zakonom zapovedano primarnost fizične delitve v skladu z upravičenimi interesi dotedanjih skupnih lastnikov. Ker se s slednjo v danem primeru varuje predvsem pravica pritožnice do spoštovanja doma, bi morali sodišči med kolidirajočima pravicama obeh udeležencev tega nepravdnega postopka vzpostaviti ustrezno, ustavno sprejemljivo ravnovesje. Zaradi spoštovanja pritožničine pravice do spoštovanja doma bi morali ugotavljati, ali bi bilo morda mogoče nasprotnemu udeležencu kljub njegovemu nasprotovanju naložiti bremena, ki so povezana s fizično delitvijo spornega skupnega premoženja, upoštevaje pri tem vse okoliščine primera, med drugim tudi to, kako znatne bi tehnične prilagoditve, ki bi omogočale fizično delitev, stroškovno – glede na vrednost predmeta delitve – sploh bile. Odločitev v postopku delitve skupnega premoženja, ki bivšemu zakonskemu partnerju ne omogoča, da bi v nasprotju z voljo drugega partnerja, ki nima interesa (so)bivati v spornem, dotlej skupnem stanovanju (ker že biva drugje), ohranil domovanje v njem, namreč utegne prekomerno omejevati pravico tega skupnega lastnika do spoštovanja doma v primeru, ko bi bila fizična delitev sicer dejansko in pravno izvedljiva ter (med drugim tudi z vidika delilnih stroškov) ekonomsko upravičena. Ker sodišči v tej zadevi teh pravno odločilnih dejstev nista ugotavljali, sta z zavrnitvijo pritožničinega predloga po izvedbi fizične delitve v spornem delu zgolj na podlagi stališča o neobstoju soglasja nasprotnega udeleženca za izvedbo potrebnih tehničnih prilagoditev nesorazmerno posegli v njeno pravico do spoštovanja doma (prvi odstavek 36. člena Ustave).