TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek:

"Tožena stranka A. A., odgovorna urednica medija xxx.si, je dolžna objaviti popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev tožeče stranke na članek z naslovom: "X", ki je bil ... 3. 2024 objavljen na spletni strani medija xxx.si, vse v taki obliki in na takem mestu, da ima objava enako vrednost, kot jo ima članek, na katerega se nanaša z besedilom:

Prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s člankom objavljenim ... 3. 2024 in v zvezi z izjavami B. B., tedanjega direktorja C., d. o. o., v tem članku.

B. B. je bil direktor C., d. o. o., leto dni, in sicer od ... 03. 2023 do ... 04. 2024. Ob nastopu mandata ni želel opraviti primopredaje in ga ni zanimalo, kaj počnejo oddelki v kabinetu direktorja, niti kaj so njihova področja, problemi in izzivi.

D. D. je zadnjih osem let uspešno vodil oddelek za informatiko (IT) in zadnja štiri leta oddelek za kibernetsko varnost. C., d. o. o. je bila v tem času na področju kibernetske varnosti spoštovana tako v Sloveniji kot v tujini ter se je na mednarodnih tekmovanjih vedno dobro odrezala. V regiji ter v letalstvu je veljala za zgled kibernetske zrelosti in sosede so rešitve C.-ja z veseljem posnemale.

Direktor B. B. ni niti z enim sestankom, pogovorom ali e-sporočilom pojasnil, kaj ga na področju IT in kibernetske varnosti zanima, kako on vidi vodenje in razvoj dveh oddelkov, področij niti se ni zanimal glede petletnega investicijskega načrta. Namesto tega ga je zanimalo, kako bi spremenil režim dodeljevanja službenih mobilnih telefonov, katere službene mobilne telefone bi morali kupovati, pri čemer ni upošteval pogodbenih obveznosti oziroma ugodnosti, ki jih je imel C., d. o. o. po sklenjeni pogodbi.

Direktor B. B. je kot neposredni nadrejeni začel izvajati mobing nad D. D. od vključno 11. 05. 2023 dalje. Tedaj je namreč na sestanku ob prisotnosti več zaposlenih z njim govoril z nedostojnim, žaljivim in neprimerno povišanim tonom ter ni niti želel slišati nobenega vsebinskega pojasnila glede obravnavane tematike. Naslednji dan, 12. 05. 2023, sta se srečala na sindikalnih pogajanjih, kar je verjetno tudi presenetilo direktorja. Od tu naprej je sledil sistematični mobing, onemogočanje na vsakem koraku in na noben poziv, pogovor, na prošnjo za pojasnila ali sestanek, se več ni odzval. Obseg in opis konkretnih ravnanj trpinčenja presegata dopustni obseg te zahteve za prikaz nasprotnih dejstev, zato jih ne opisujem. Ravnanje direktorja oziroma trpinčenje je D. D. 27. 11. 2023, v skladu z notranjimi pravili družbe, prijavil pristojni pooblaščenki delodajalca, vendar delodajalec postopka ni zaključil.

Na področju informacijske in kibernetske varnosti je bila za obdobje 2021 - 2023 izvedena revizija, ki jo je naročil nadzorni svet družbe. Revizija je pokazala nadpovprečno dobro skrb za to področje, hkrati pa manjko pri kadrovski pokritosti. Namesto, da bi direktor poskrbel za večjo kadrovsko dopolnitev (v kadrovskem načrtu je za leto 2023 in 2024 predvidena zaposlitev inženirjev) je direktor zaposlil novega vodjo IT, ki je njegov prijatelj.

Zaradi zaznave večih kršitev predpisov in aktov pri delodajalcu odkar je nastopil mandat direktor B. B. ker se stanje v zvezi s tem pri delodajalcu ni spremenilo, je delavec 29. 11. 2024 prijavil sume kršitve tudi pristojni osebi pri Slovenskem državnem holdingu.

Namesto, da bi C. d. o. o. oziroma njen direktor prenehal s trpinčenjem in odpravil nepravilne in nezakonite prakse, je delodajalec konec decembra 2023 začel postopek izredne odpovedi. V okviru postopka izredne odpovedi si je delodajalec izmislil oziroma delavca neupravičeno obtožil, da naj bi v preteklosti storil kršitev delovnih obveznosti, ki naj bi vse imele tudi znake kaznivih dejanj. Gre za izmišljene, neutemeljene ter neizkazane očitke na škodo D. D. Vsi ti neutemeljeni očitki in nezakonito ravnanje delodajalca bo dobilo končni epilog na pristojnem sodišču.

V članku se med drugim neresnično navaja, da naj bi delavec oškodoval družbo za več tisočakov v zvezi s projektom rezervnega centra v Mariboru. Rešitev oblikovanja rezervnega centra je dve leti iskala delovna skupina družbe. Rešitev je potrdilo vodstvo družbe in nadzorni svet družbe v začetku leta 2023. Da rezervni center predstavlja en prostor z eno samo mizo je neresnica, ki je bodisi zavestna, bodisi posledica neznanja direktorja, kaj vse obsega oprema rezervnega centra.

Zakon o informacijski varnosti določa, da so izvajalci bistvenih storitev dolžni ohraniti dnevniške zapise o delovanju svojih ključnih, kriminalnih ali nadzornih informacijskih sistemov ali delov omrežja za obdobje šestih mesecev. V kolikor bi kdorkoli pri C., d. o. o. nepooblaščeno pridobil dostop do tuje pošte ali kateregakoli dokumenta, bi morali o tem obstajati dokazi. Zato so navedbe o sumih kršitev v zvezi s tem neresnične in izredno žaljive do delavca. S takšno formulacijo, da obstaja sum, se poskuša družba oziroma B. B. izmakniti odgovornosti za takšne neresnične očitke oziroma zmanjšati težo neresničnih obdolžitev. Ne glede na to, pa se s tem povzroča delavcu škoda.

Neresnične in zavajajoče so trditve o tem, da naj bi na službene stroške predaval o aplikaciji, ki jo je razvilo njegovo zasebno podjetje, trditve o tem, da je delal na svojo roko, brez kakršnihkoli odobritev in druge podobne trditve v članku podane na škodo delavca.

Skratka tedanji direktor družbe B. B. se je odločil da bo "odslovil" delavca, ki je opozoril na nepravilnosti ter da bo za dosego tega cilja uporabil tudi neresnice in izrabil položaj delavca, kot močnejše stranke v delovnopravnem razmerju,

najkasneje v roku 48 ur po pravnomočnosti sodbe ter pri tem navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, pri tem pa ne sme biti hkrati s popravkom objavljen komentar tega popravka ali odgovor nanj, vse pod izvršbo".

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1254,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 459,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Bistvo pravice do objave popravka je v tem, da se sliši druga stran (audiator et altera pars). Ni dvoma, da je tožnik upravičen tako do popravka napačnih ali neresničnih navedb v članku, pa tudi do navedbe drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku. To pravico mu daje določba četrtega odstavka 26. člena ZMed. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZMed ima vsakdo, kateremu sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, pravico zahtevati brezplačno objavo popravka. Prizadeta oseba ima s tem možnost vplivati na to, kako se predstavi javnosti oz. ima možnost predstaviti svojo plat zgodbe. Kakšna pa mora biti vsebina popravka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

Če se popravek (le) v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena Zmed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.