TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijanih točkah I. in II. izreka spremeni tako, da se sedaj v celoti pravilno glasi:

″I. Zapuščinski postopek se prekine in se:

- dedinjo A. A., stan. ..., napoti na pravdo, da zoper dedinje B. B., stan. ..., C. C., stan. ... in D. D., stan. ..., vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino zapustnika ne spada: samonakladalna prikolica v vrednosti 600,00 EUR in 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, komercialna oznaka 404, VIN: ..., leto izdelave 1981, reg. označba: ...;

- dedinji C. C., stan. ... in D. D., stan. ..., napoti na pravdo, da zoper dedinji A. A., stan. ... in B. B., stan. ..., vložita tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino zapustnika spada: molzni stroj gom. plus v vrednosti 754,40 EUR in kuhinja iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR.

II. Na pravdo napotene dedinje morajo tožbe vložiti v roku 30-tih dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga dokončalo ne glede na zahtevke, glede katerih je stranke napotilo na pravdo.″

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

V tem konkretnem primeru je izpodbijani sklep (sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinje na pravdo) posledica spora med dedinjami o tem, katero premoženje spada v zapuščino po zapustniku (1. točka 212. člena ZD). Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da med dedinjami obstaja ta spor, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa kršilo 212. člen ZD in preuranjeno odločilo o napotitvi na pravdo.

Glede samonakladalne prikolice in glede 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, v evidenci vozil vpisanega kot lastnina zapustnika, za katera pritožnica ni predložila prav nobenih dokazil (npr. računov), iz katerih bi izhajalo, da jih je (vsaj delno) plačala (tudi) sama, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici pritožnice, zato je glede teh dveh stvari povsem pravilno na pravdo napotilo pritožnico.

Utemeljeno pa pritožnica opozarja na zmotno uporabo 213. člena ZD v delu, ki se nanaša na molzni stroj gom. plus in na kuhinjo iz leta 2008, v zvezi s katerima je pritožnica v spis vložila listinska dokazila, da jih je kupila ona, saj je za molzni stroj predložila račun Kmetijske zadruge ..., ki se glasi na njeno ime, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR pa lastnoročno napisano izjavo priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo. Upoštevaje navedena dokazila o nakupu in tudi podatke v spisu, iz katerih izhaja, da tudi pritožnica stalno prebiva na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik, t.j. na nepremičnini, na kateri sta se v času smrti zapustnika nahajala tudi molzni stroj in kuhinja, pa je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi glede teh dveh stvari pravica pritožnice manj verjetna od pravice dedinj, ki ji to pravico odrekata.