TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Ne glede na to, za katero obliko vohunstva gre, se vedno domneva
obstoj tujega elementa, oziroma zvezo (posredno ali neposredno) z
neko tujo državo ali tujo organizacijo, pri čemer ni nujno, da je to
neka obveščevalna organizacija.
Glede na ta element tujine je temelj razmejitve med kaznivim dejanjem
izdaje vojaške tajnosti po 2. odst. 224. čl. in kaznivega dejanja
vohunstva po 1. odst. 128. čl. KZJ v vprašanju, ali je storilec
dejanja imel namen, da zaupne vojaške podatke sporoči, izroči, ali
omogoči, da pride do njih tuja država, tuja organizacija ali oseba,
ki jima služi.
ORIGINAL:
Bez obzira na to o kom obliku špijunaže je reč, ona uvek predstavlja
postojanje elementa inostranosti, odnosno vezu (posrednu ili
neposrednu) sa nekom stranom državom ili stranom organizacijom, pri
čemu to ne mora biti neka obaveštajna organizacija.
S obzirom na taj elemenat inostranosti osnov razgraničenja izmedju
krivičnog dela odavanja vojne tajne iz čl. 224. st. 2. i krivičnog
dela špijunaže iz čl. 128. st. 1. KZJ nalazi se u tome da li je
učinilac dela imao nameru da poverljive vojne podatke saopšti, preda
ili učini dostupnim stranoj državi, stranoj organizaciji ili licu
koje im služi.