TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 23/14) se odpravi. Državni zbor mora sprejeti nov akt o razpisu referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (EPA 1547-VI) v roku sedmih dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pravica glasovanja na referendumu iz tretjega odstavka 90. člena Ustave je ustavno varovana kot človekova pravica s 44. členom Ustave. Za urejanje načina njenega uresničevanja in morebitnih omejitev zato veljajo načela in pravila iz 15. člena Ustave (uresničevanje in omejevanje pravic). Državni zbor mora, ko s podzakonskim predpisom na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi določa datum izvedbe glasovanja na referendumu, spoštovati dve temeljni ustavni izhodišči. Eno izmed njih se nanaša na obveznost države k spoštovanju učinkovitega uresničevanja pravice glasovanja na referendumu kot pravice pozitivnega statusa (prvi odstavek 5. člena Ustave), v okviru katerega je pomembna tudi ustavna ureditev zavrnitvenega zakonodajnega referenduma z zavrnitvenim kvorumom (četrti odstavek 90. člena Ustave). Drugo pa se nanaša na zahtevo po vzpostavitvi pravil in zagotovitvi njihove uporabe na način, ki bo omogočil pošten referendumski postopek, v katerem bodo volivke in volivci svobodno uresničili pravico glasovanja na referendumu (tretji odstavek 90. člena Ustave). Določitev datuma glasovanja na podlagi zakonskih določb sama po sebi praviloma pomeni ureditev načina uresničevanja pravice glasovanja na referendumu. V okoliščinah konkretnega primera način uresničevanja pravice lahko preraste v njeno omejitev. Določitev dneva glasovanja neposredno po času državnega praznika in šolskih počitnic že sama po sebi otežuje udeležbo volivk in volivcev na referendumu ter s tem učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu. To še toliko bolj velja ob upoštevanju nove ustavne ureditve referenduma, ki je uvedla strožje pogoje za zavrnitev zakona na referendumu (zavrnilni kvorum). Taka določitev datuma glasovanja ob tem, ko je imel Državni zbor na voljo tudi druge možnosti, lahko vrže sence dvoma na poštenost referendumskega postopka in s tem zamaje legitimnost referendumske odločitve. Navedene okoliščine upravičujejo sklep, da pri določitvi datuma glasovanja v izpodbijanem odloku ne gre več le za določitev načina uresničevanja pravice, temveč gre v okoliščinah tega primera za poseg v pravico glasovanja na referendumu, ki jo na ravni človekove pravice varuje pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (tretji odstavek 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave). Tudi če bi spoštovanje pravice volivk in volivcev, da so informirani o predmetu odločanja na referendumu, zaradi česar naj ne bi prihajalo do prepletanja referendumske in volilne kampanje, prepoznali kot ustavno dopusten cilj za omejevanje pravice glasovanja, za dosego takega cilja ta omejitev ni nujna, saj bi ga bilo mogoče doseči tudi brez poseganja v pravico glasovanja na referendumu. Prvi odstavek 33. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi za to določa zadostne možnosti. Dejstvo, da se po tej zakonski določbi zahteva za odločitev o daljšem času med razpisom referenduma in dnevom glasovanja kvalificirana večina poslancev, ne more biti razlog za poseganje v pravico do glasovanja na referendumu.