TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 138/2001 z dne 6. 5. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 337/2000 z dne 28. 11. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. K 149/99 z dne 29. 5. 2000 se ne sprejme.

Pritožnik zgolj s pavšalnimi očitki, da mu sodišče pri dovolitvi posega v njegovo osebnost ni zagotovilo vseh pravic na podlagi veljavne zakonodaje, kršitve 22. člena Ustave ne more utemeljiti. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. Ker je do slednje v obravnavani zadevi prišlo, zatrjevana kršitev očitno ni podana. Pritožnik, ki se le na splošno sklicuje na listine, ki so bila podlaga za obširno poseganje v njegovo zasebnost in ki se ne strinja z dokazno oceno sodišč, zgolj s tem kršitve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist ne more utemeljiti . Ker ne navede kateri, naj bi bili v zvezi z listinami tisti materialnopravno relevantni dokazi, katerih izvedbo je predlagal, pa se sodišče do njih ni hotelo opredeliti oziroma jih izvesti, pritožnik zatrjevane kršitve pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave tudi ne izkaže. Zgolj nestrinjanje s potekom postopka in z obsodbo za izkaz kršitev 21. in 28. člena ne zadošča. Ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, ki vsebuje temeljna ustavna načela.