TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni:

- v prvem odstavku II. točke izreka tako, da se na novo glasi:

"Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 13. 1. 2021, ampak je trajalo od vključno 14. 1. 2021 do vključno 30. 9. 2021 v polnem delovnem času, od 1. 10. 2021 do vključno 28. 2. 2022 v krajšem delovnem času 25 ur na teden, od 1. 3. 2022 do vključno 27. 3. 2022 v krajšem delovnem času 10 ur na teden in od 28. 3. 2022 do vključno 14. 4. 2022 v krajšem delovnem času 25 ur na teden." in

- v 3. alineji prvega odstavka III. točke izreka tako, da se na novo glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni za čas od 1. 3. 2022 do vključno 27. 3. 2022 za krajši delovni čas 10 ur na teden plačati nadomestilo plače glede na mesečni znesek 205,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od ustreznega neto zneska od 18. 4. 2022 dalje do plačila; in za čas od 28. 3. 2022 do vključno 14. 4. 2022 za krajši delovni čas 25 ur na teden za vsak mesec plačati nadomestilo plače glede na mesečni znesek 512,50 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od ustreznega neto zneska od 18. dne v posameznem mesecu za pretekli mesec do plačila;".

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

Zaposlitev za krajši delovni čas ni okoliščina, ki bi bila relevantna pri določitvi datuma sodne razveze, zato bi bilo pogodbo o zaposlitvi tožnice neutemeljeno razvezati pred datumom izpodbijane sodbe. V skladu s sodno prakso namreč kratkotrajne vmesne zaposlitve za določen čas in ne za polni delovni čas ne utemeljujejo razveze pogodbe o zaposlitvi z datumom takšne zaposlitve.

Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo povračilo v višini ene plače, kar je glede na zakonske kriterije tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezno. Povračilo v takšni višini je utemeljeno zlasti glede na zelo kratek čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki (slaba dva meseca) in glede na dejstvo, da je tožnica kljub nizki izobrazbi (končani osnovni šoli) dobila zaposlitev, pa čeprav ne za poln delovni čas.