TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper sklep z dne 14. 9. 2016 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 4. 10. 2016 se delno ugodi in se sklep v točki II izreka razveljavi.

V preostalem se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Tožena stranka se kaznuje z denarno kaznijo v višini 400,00 EUR. Izrečeno denarno kazen je tožena stranka dolžna plačati v roku treh mesecev na transakcijski račun Višjega sodišča v Ljubljani št. 01100-6370421392 SWIFT/BIC BSLJSI2X.

Izločitev sodnika lahko zahteva tudi stranka, vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najkasneje pa do konca obravnave pred sodiščem oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo.

V primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča.

Ob upoštevanju povzetega stališča ESČP je sklep o kaznovanju toženca izdala sodnica, ki bi morala biti iz tega odločanja izločena. Okoliščino, da se žaljive navedbe nanašajo nanjo, je treba obravnavati kot izključitveni razlog v smislu prve točke 70. člena ZPP. S tem je sklep v delu, ki se nanaša na kaznovanje, obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po drugi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Razveljavitev sklepa o kaznovanju pritožbenemu sodišču omogoča, da samo, na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP, oceni žaljivost izjav toženca v pritožbah in da ob ugotovitvi, da gre za vsebino, ki žali sodišče, izreče tudi ustrezno denarno kazen.

Toženec bi smel v okviru pravice do izjavljanja, kar še posebej velja za pritožbo, ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita, vendar bi moral to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva. Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da je svoje nestrinjanje utemeljeval z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnici, ki je v zadevi odločala.